Koža si poškodbe zapomni za več desetletij, opozarja strokovnjakinja.
Ne glede na to, ali ste ob morju, v mestu ali morda nekje v gorah, vas sončni žarki spremljajo tako rekoč povsod. Medtem ko uživate v toplih dneh in ustvarjate nove poletne spomine, si vaša koža zapomni vsak trenutek, ki ga preživite na soncu. In nikar ne mislite, da se to dogaja le poleti.
Prezgodnje staranje kože, nastanek gub, pigmentni madeži in povečano tveganje za razvoj kožnega raka so le nekateri od razlogov, zakaj zaščita pred soncem ne bi smela biti omejena zgolj na poletne mesece.
»Manj znano je, da večina gub, po nekaterih podatkih celo 80 odstotkov, nastane zaradi vpliva sonca. Za pojav znakov staranja so odgovorni predvsem UVA-žarki, ki so vse leto prisotni s približno enako intenzivnostjo. Tudi če menite, da to za vas ne velja, ker se pozimi ne sončite, pomislite še enkrat. Še vedno se vozite z avtomobilom, hodite na sprehode ali sedite ob oknu v pisarni. Koža je tako izpostavljena, ne da bi se tega sploh zavedali, poškodbe pa se neopazno kopičijo skozi leta,« za portal jutarnji.hr poudarja Magdalena Ivić, dr. med., ki opravlja magistrski študij kozmetičnih znanosti v Italiji.
Ne gre le za gube
Čeprav UV-sevanje še vedno pogosto povezujemo predvsem z estetskimi posledicami, je resničnost precej resnejša. Po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana je v Sloveniji leta 2022 za nemelanomskim kožnim rakom zbolelo 5496 ljudi, za kožnim melanomom pa 885 ljudi.
Melanom je najagresivnejša oblika kožnega raka, med pomembnimi dejavniki tveganja za njegov razvoj pa sta izpostavljenost UV-sevanju in pojav sončnih opeklin, zlasti v mladosti. Prav zato je pomembno poznati nekaj osnovnih pravil zaščite pred soncem in jih tudi dosledno upoštevati.
SPF ni čarobni ščit
Ena najpogostejših napak, ki jih opaža dr. Ivić, je povezana z uporabo zaščitnega faktorja. Ni dovolj, da imate kremo z zaščitnim faktorjem zgolj v torbi ali kopalnici. Pomembno je, kdaj jo nanesete in kako pogosto nanos čez dan obnovite.
»Najbolje je, da izdelek z zaščitnim faktorjem nanesete od 15 do 20 minut pred izpostavljanjem soncu. Krema potrebuje nekaj časa, da se vpije v kožo in ustvari zaščitni sloj. Če se odpravljate na plažo, jo zato raje nanesite že doma. Tako bo imela dovolj časa, da se popolnoma vpije, in je ne boste sprali že ob prvem skoku v morje,« pojasnjuje dr. Ivić.
Toda s tem zaščita še ni zaključena. Nanos zaščitnega faktorja je treba čez dan redno obnavljati.
»Priporočljivo je, da ga ponovno nanesete vsaki dve uri. Če plavate, se močno potite ali obrišete z brisačo, pa nanos obnovite takoj zatem. Žal noben zaščitni faktor ne zdrži ves dan. Sama si ga predstavljam kot baterijo, ki jo je treba polniti, in ne kot enkratno injekcijo zaščite,« pravi dr. Ivić.
Z drugimi besedami: jutranji nanos kreme ne bo kaj dosti pomagal, če boste več ur preživeli na soncu in pričakovali, da bo zaščita ves čas ostala enako učinkovita.
Čeprav je krema z zaščitnim faktorjem pomemben del zaščite pred soncem, se ne smete zanašati samo nanjo. Zlasti v urah, ko je sonce najmočnejše, je priporočljivo poiskati senco, obleči lahka in zračna oblačila, ki prekrivajo kožo, ter si nadeti pokrivalo.
Dr. Ivić svetuje, da se najmočnejšemu soncu izogibate predvsem med 11. in 16. uro, oblačila in pokrivala pa uporabljate kot dodatno fizično zaščito.
»Krema je pomembna, vendar nobena krema ne zagotavlja stoodstotne zaščite,« opozarja strokovnjakinja. Poleg omenjenih ukrepov izpostavlja tudi pomen uravnotežene prehrane, bogate z antioksidanti, kot so vitamini C in E ter betakaroten.
Mineralni ali kemični zaščitni faktor?
Pri izbiri izdelkov z zaščitnim faktorjem se pogosto pojavi vprašanje, ali je boljša mineralna ali kemična zaščita. Toda po besedah dr. Ivić ni treba iskati univerzalnega zmagovalca.
»Razlika je predvsem v načinu delovanja. Mineralni zaščitni filtri ostanejo na površini kože in odbijajo sončne žarke, medtem ko jih kemični filtri absorbirajo in pretvorijo. Ne obstaja ena sama najboljša izbira. Najboljša je tista, ki ustreza vam,« pravi.
Mineralni zaščitni faktorji so pogosto primerni za občutljivo kožo, uporabljajo pa jih lahko tudi otroci in nosečnice. Njihova slabost je, da so lahko nekoliko bolj mastni in težji ter na koži pustijo belkast sloj. Kemični izdelki se običajno lažje razmažejo in praviloma ne puščajo bele sledi.
»Sama imam raje kemični zaščitni faktor, vendar je na koncu najboljši tisti, ki ga boste dejansko uporabljali,« dodaja dr. Ivić.
Koža si zapomni
Tveganje za razvoj kožnega raka ni pri vseh enako. Še posebej previdni bi morali biti ljudje s svetlo poltjo in svetlimi očmi, osebe z velikim številom znamenj, tisti, ki imajo kožnega raka v družinski anamnezi, pa tudi vsi, ki so v otroštvu utrpeli sončne opekline.
»Koža si poškodbe zapomni za več desetletij,« opozarja dr. Ivić.
Zato je dobro, da se občasno postavite pred ogledalo in si kožo pozorno ogledate. Novo znamenje, sprememba že obstoječega znamenja ali sprememba njegove barve, oblike oziroma velikosti so znaki, ki jih ne smete prezreti. Osebam, ki spadajo v katero od bolj ogroženih skupin, dr. Ivić priporoča dermatološki pregled enkrat na leto. Za ljudi brez posebnih dejavnikov tveganja je po njenih besedah smiseln pregled na dve do tri leta, ob tem pa je pomembno tudi redno samopregledovanje kože doma.
Vir: jutarnji.hr
