"Ne sedi tako, bolela te bodo kolena", "Dobil/a boš krčne žile", "Vzravnaj se", "Dobil/a boš trombozo" - stavki, ki smo jih skoraj vsi poslušali že kot otroci. Tako pogosto, da smo jih sprejeli kot dejstva.
Sedenje s prekrižanimi nogami je postalo sinonim za 'slabo držo', nekaj, čemur bi se morali izogibati. Vendar sodobne raziskave kažejo, da v teh opozorilih ni veliko znanosti.
Ideja o 'pravilnem sedenju' tudi ni nastala le iz medicinskega vidika. Nekoč je bila vzravnana drža znak discipline in lepe vzgoje, zato so se ta pravila sčasoma preoblikovala v nekaj, kar zveni kot zdravstveni nasvet. Poleg tega zlahka zamenjamo prehodno nelagodje s trajno poškodbo, čeprav raziskave kažejo, da ne obstaja en idealen položaj sedenja, ki bi ustrezal vsem.
Telo ni tako 'krhko', kot verjamemo
Za večino ljudi sedenje s prekrižanimi nogami ne poškoduje hrbtenice, ne 'obrablja' kolkov in kolen ter ne povzroča krčnih žil. Kar pogosto napačno razumemo, je nelagodje, ki se pojavi po daljšem sedenju. Ko začutimo togost ali pritisk, hitro pomislimo, da nekaj ni v redu, v resnici pa gre za povsem normalen signal telesa, da spremenimo položaj.
To potrjujejo tudi sodobne raziskave, ki kažejo, da ne obstaja en 'pravilen' položaj sedenja niti dokaz, da vsakodnevne navade, kot je prekrižanje nog, same po sebi povzročajo poškodbe sklepov ali hrbtenice.
Naše telo je tudi veliko bolj vzdržljivo, kot si mislimo. Kolki in kolena vsakodnevno prenašajo večje obremenitve med hojo, vzpenjanjem ali nošenjem bremen kot med sedenjem. Sedenje s prekrižanimi nogami lahko kratkotrajno spremeni položaj sklepov, vendar ni dokazov, da povzroča trajne poškodbe ali artritis.
Kaj pa krčne žile?
Eden najpogostejših strahov je povezan s krčnimi žilami, vendar tudi tu ni potrjeno, da ima položaj sedenja ključno vlogo. Ta težava je veliko bolj povezana z genetiko, starostjo, nosečnostjo in življenjskim slogom kot s tem, ali sedimo s prekrižanimi nogami. Kratkotrajne spremembe v prekrvavitvi med sedenjem niso isto kot vzrok bolezni.
Ko je vendarle potrebna previdnost
Obstajajo situacije, ko zdravniki priporočajo previdnost, na primer po operacijah kolka ali pri določenih zdravstvenih težavah. Prav tako vsi poznamo občutek mravljinčenja ali otrplosti, ko predolgo sedimo v enem položaju. To ni znak poškodbe, temveč jasen signal telesa, da se premaknemo.
Pravilo ni položaj, ampak gibanje
Če obstaja eno pravilo, ki ima smisel, to ni 'kako pravilno sedeti', temveč da ne sedimo predolgo v istem položaju. Telo ima rado raznolikost - da menjamo položaj, da vstanemo, da se pretegnemo. Zato, če vam je udobno sedeti s prekrižanimi nogami, ni razloga, da bi se temu izogibali. Veliko pomembneje je, da tako ne ostanete ure in ure.
Na koncu namreč najbolj zdrav položaj ni tisti, ki je popoln - ampak tisti, v katerem ne vztrajamo predolgo. Telo ima raje gibanje kot statičnost.
Vir: Telegraf
