Prizadeti so čedalje mlajši ljudje, vendar se pri zdravljenju kažejo novi napredki
Možganska kap je kot blisk, ki preleti možgane in uniči 32.000 živčnih celic na sekundo. Zato je pri zdravljenju kapi hitro ukrepanje tako bistveno. Hitrejša zdravniška oskrba pomeni tudi večje možnosti za ozdravitev. Moderne terapije zdravljenja pripomorejo predvsem k zaščiti možganskih celic.
Trije vzroki
Kako se zgodi?
Najpogostejši vzrok kapi je krvni strdek, ki zapre žilo na predelu glave ali vratu. Možganska kap redkeje nastopi po krvavitvi v možganih: v tem primeru se pretrga arterija, kri pa pritiska na živčni pletež. To se večinoma zgodi po dolgoletnem visokem krvnem tlaku. V obeh primerih je prekinjen dovod kisika in prizadet predel možganov ne deluje več. V možganih lahko tudi poči stena krvne žile (anevrizma). Kri doteka tako v zunanji predel možganov kot tudi direktno vanje.
Dejavniki tveganja
Možganski kapi so še posebej izpostavljeni ljudje z visokim krvnim tlakom, motnjami srčnega ritma, diabetiki in ljudje z motnjami delovanja ščitnice. Približno 15 % primerov bolezni se pojavi že med mlajšimi od 50 let. Eden od vzrokov možganske kapi je tudi daljše izpostavljanje stresu.
Standardno zdravljenje
Najpomembnejša in še vedno najuspešnejša metoda je odstranitev krvnega strdka. Tudi infuzija z zdravilom, ki redči kri, lahko znova odpre možganske arterije. Idealno časovno obdobje za to so tri ure. Če pa je žila počena, je potrebna operacija.
sodobne metode
Postopek s katetrom
Pri tem postopku se v dimlje vstavi tanka cevka (kateter) in se jo prek aorte popelje vse do zaprte možganske žile. Potem se odpre žična mrežica (stent), ki se sprime s krvnim strdkom. Pri odstranitvi cevčice ostane strdek na mrežici in se ga izvleče ven. Tveganost metode: strdek se lahko razdeli ali celo poči. Lahko pa tudi predolgo traja, preden zdravnik s katetrom doseže zaprto žilo. Metodo zato še preučujejo.
Terapija z mrazom
Na nemški kliniki Erlangen imajo kar nekaj uspeha z metodo umetnega podhlajevanja. Telesna temperatura bolnika se s pomočjo katetra zniža na 34 do 35 stopinj. Zaradi mraza se možgani nastavijo v t. i. zimsko spanje in odmiranje celic se upočasni. Tako je manj posledic kapi.
Presenetljiv uspeh
Raziskovanje matičnih celic
Znanstveniki trenutno uspešno preučujejo tudi postopke zdravljenja z matičnimi celicami, ki jih vbrizgajo v možgane bolnikov. V študiji je sodelovalo devet bolnikov, pri katerih od kapi ni minilo več kot pet let in vsaj šest mesecev. Po tem času skorajda ni bilo več pričakovanih izboljšav. Po zdravljenju z matičnimi celicami se je zdravstveno stanje udeležencev študije vendarle izboljšalo – lahko so denimo hodili brez pomoči ali pa vsaj premikali prste. Za uporabo te metode je potrebnih še kar nekaj študij.
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"