Kar devet od desetih ljudi na svetu diha onesnažen zrak. Težava je najizrazitejša v mestih, kjer so prebivalci vsak dan izpostavljeni škodljivim delcem.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar devet od desetih ljudi na svetu diha nezdrav oziroma onesnažen zrak. Ta velja za eno največjih okoljskih groženj zdravju ljudi. Številke so zgovorne: onesnaženost zraka vsako leto prispeva k približno sedmim do skoraj osmim milijonom prezgodnjih smrti po svetu.
Po Svetovnem poročilu o kakovosti zraka za leto 2025 se kakovost zraka globalno slabša. Le v 13 državah na svetu ljudje dihajo zrak, ki velja za varen, med njimi pa so samo tri evropske države: Andora, Estonija in Islandija.
Tudi pri nas se vse pogosteje dogaja, da dihamo onesnažen zrak.
Podcenjeni tihi ubijalec
Onesnažen zrak je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje, hkrati pa tudi eden najbolj podcenjenih. Ne vidimo ga vedno, pogosto ga ne občutimo takoj, zato ga doživljamo kot manj nevarnega. V resnici pa gre za tiho grožnjo, ki lahko z leti resno poškoduje telo.
Za razliko od okužb ali poškodb so posledice onesnaženega zraka večinoma postopne. Škoda se kopiči in lahko vodi v kronične bolezni, ki se razvijajo več let.
Čeprav onesnažen zrak najpogosteje povezujemo z dihali, vpliva na skoraj vse organe v telesu. Posebej močan vpliv ima na srce in ožilje. Kako se to zgodi, za portal jutarnji.hr pojasnjuje kardiolog dr. Marko Mornar Jelavić.
Kako onesnažen zrak vpliva na srce?
Po besedah kardiologa je odziv srca in ožilja odvisen od kemične sestave onesnaževal, njihove koncentracije, trajanja izpostavljenosti, pridruženih bolezni posameznika ter vremenskih razmer, kot so vlaga, temperatura in zračni tlak.
Posebej nevarni so drobni delci PM2,5 in ultrafini delci, ki lahko iz pljuč prehajajo neposredno v krvni obtok. Tam lahko povzročijo več škodljivih procesov.
Najprej lahko poškodujejo mitohondrije, celične strukture, ki sodelujejo pri razstrupljanju in odstranjevanju škodljivih snovi. Poleg tega lahko neposredno poškodujejo stene krvnih žil in pospešijo razvoj ateroskleroze. To pomeni, da se v žilah nalagajo obloge, ki lahko počijo in povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap.
Onesnaževala lahko delujejo tudi neposredno toksično na srčno mišico. Posledica so lahko različne motnje srčnega ritma, najpogosteje atrijska fibrilacija.
Onesnažen zrak je povezan z več srčno-žilnimi boleznimi, med drugim z aritmijami, koronarno boleznijo, akutnim srčnim infarktom, možgansko-žilnimi boleznimi, srčnim popuščanjem, periferno arterijsko boleznijo in vensko trombembolijo.
Kratkotrajna izpostavljenost, na primer v nekaj urah ali dneh, lahko sproži akutne srčno-žilne zaplete. Dolgotrajna izpostavljenost pa lahko po ocenah strokovnjakov skrajša življenjsko dobo za več let.
Najbolj ogrožene skupine
Na škodljive učinke onesnaženega zraka so posebej občutljivi ljudje, ki že imajo bolezni srca in ožilja, pljučne bolezni ali sladkorno bolezen. Večje tveganje imajo tudi starejši ljudje in nosečnice.
Kardiolog poudarja, da onesnažen zrak ne poslabša le že obstoječih srčno-žilnih bolezni, temveč lahko prispeva tudi k njihovemu nastanku.
Po nekaterih podatkih je kar četrtina vseh ishemičnih bolezni srca povezana z onesnaženjem okolja, predvsem z onesnaženim zrakom. V medicini se zato vse pogosteje poudarja pomen okoljskih dejavnikov.
Tveganje obstaja tudi pri “dovoljenih” vrednostih
Raziskave kažejo, da je kratkotrajna izpostavljenost delcem PM2,5, PM10 in dušikovim oksidom povezana z večjo smrtnostjo in večjim številom hospitalizacij zaradi ishemične bolezni srca.
Študija ESCAPE je pokazala, da je letno povečanje koncentracije delcev PM2,5 za 5 mikrogramov na kubični meter povezano s 13 odstotkov večjim tveganjem za akutni srčni infarkt. Povečanje koncentracije delcev PM2,5 do PM10 za 10 mikrogramov na kubični meter pa je bilo povezano z 12 odstotkov večjim tveganjem.
Pomembno je, da so bili škodljivi učinki opaženi tudi pri koncentracijah, ki so bile pod dovoljenimi evropskimi mejami. Podobno so pokazale tudi raziskave v Zagrebu, kjer so pri bolnikih, sprejetih na urgenco zaradi akutnega koronarnega sindroma, ugotovili povezavo med srčnim infarktom in koncentracijami delcev PM10, ozona ter dušikovega dioksida, čeprav so bile te vrednosti znotraj dovoljenih meja.
Novejše študije kažejo tudi, da za dušikov dioksid morda sploh ne obstaja varna spodnja meja, pri kateri bi lahko rekli, da nima negativnega vpliva na zdravje.
Onesnažen zrak in motnje srčnega ritma
Kratkotrajna izpostavljenost delcem PM in dušikovim oksidom je povezana tudi z večjim številom hospitalizacij zaradi aritmij, zlasti atrijske fibrilacije. Dušikovi oksidi lahko povečajo tudi tveganje za smrtne izide.
Povezava obstaja tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom, kot so dušikovi oksidi, ozon in trdni delci. Kanadska raziskava je pokazala, da je dolgotrajna izpostavljenost delcem PM2,5, tudi pri zelo nizkih koncentracijah, povezana s pojavom atrijske fibrilacije.
Druge raziskave so pokazale, da lahko ti delci povzročijo tudi nevarnejše motnje ritma, med drugim ventrikularne aritmije, motnje prevajanja v srcu in upočasnjen srčni utrip.
Sporočilo strokovnjakov je jasno: onesnažen zrak ni le neprijetnost, temveč resen dejavnik tveganja za srce, ožilje in možgane. Tudi kadar so vrednosti uradno še dovoljene, to ne pomeni nujno, da so za zdravje povsem varne.
Vir: jutarnji.hr
