Nekaj najbolj znanih in pogostih bolezni, ki se imenujejo po njihovih utemeljiteljih. Več kot 500 različnih bolezni se imenuje po ljudeh, ki so bolezen 'odkrili'.
Parkinsonova bolezen
James Parkinson (1755–1824)
Napredujočo bolezen možganov je prvi utemeljil angleški zdravnik, geolog, paleontolog in politični aktivist James Parkinson v svojem Eseju o tresavici, ki ga je objavil leta 1817. Kot zdravnik se je ukvarjal predvsem z onemoglimi, zlasti z mentalno bolnimi. Prepoznavni simptomi parkinsonove bolezni so tresavica in težave z gibanjem. Vzrok za parkinsonovo bolezen je propadanje živčnih celic v delu možganov, imenovanem bazalni gangliji, ki nadzorujejo fine mišične gibe. Povprečna starost, pri kateri se bolezen pojavi, je 60 let. Pogostnost parkinsonove bolezni je 8 do 10 bolnikov na 100.000 ljudi na leto.
Alzheimerjeva bolezen
Aloysius 'Alois' Alzheimer (1864–1915)
Nemški psihiater in nevropatolog Alois Alzheimer je utemeljil bolezen leta 1906, med opazovanjem možganov 51-letne bolnice, ki je trpela za dolgoletno napredujočo demenco. Alzheimerjeva bolezen je nevrološka motnja, za katero je značilno postopno odmiranje možganov, kar povzroči težave s spominom, spremembe v vedenju ter zmanjša sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Za njo zboli od 5 do 10 odstotkov vseh, starejših od 65 let. 70 odstotkov vseh oblik demenc je alzheimerjeva bolezen.
Downov sindrom
John Langdon Down (1828–1896)
Bolezen je poimenovana po britanskem zdravniku z imenom John Langdon Down, ki je leta 1866 ta sindrom prvi opisal in ga poimenoval mongoloizem. Downov sindrom (trisomija 21) je ime za posebno nepravilnost, ki nastane v človeški celici, ko ima 21. par kromosomov namesto običajnih dveh kar tri kromosome. Vzrok downovega sindroma ni znan.
Znaki so vidni že pri novorojenčkih, z naprednimi testi pa jih je mogoče zaznati celo pri nerojenih otrocih. Ljudje z downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju, ni pa nujno – lahko so normalno inteligentni. Imajo značilne obrazne poteze, občutljivo kožo, redke lase in velik jezik. Pojavnost bolezni je med 1/800 in 1/1000 porodov. Pojavlja se pri vseh rasah. Verjetnost, da bo otrok imel downov sindrom, znatno narašča s starostjo nosečnice.
Hodgkinov limfom
Thomas Hodgkin (1798–1866)
Thomas Hodgkin, angleški patolog in pionir preventivne medicine, je leta 1932 prvi opisal limfom (vrsta raka), točneje vrsto limfoma, ki po njem nosi ime.
Preostali limfomi se imenujejo Nehodgkinovi limfomi in jih je 43. Hodgkinnov limfom je vrsta raka, ki je najpogosteje omejen na eno skupino bezgavk, lahko pa je tudi razširjen (zajema bezgavke, vranico, jetra in kostni mozeg). Zelo pogost v starostni dobi 15-40 let.
Aspergerjev sindrom
Hans Asperger (1906–1980)
Aspergerjev sindrom (AS) ali motnjo avtističnega spektra, za katero so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje, je definiral avstrijski pediater Hans Asperger leta 1944 na Dunaju.
Od drugih motenj avtističnega spektra se razlikuje po razmeroma ohranjenem jezikovnem in spoznavnem razvoju.
Preučeval in opisal je otroke z omejenimi sposobnostmi nebesednega sporazumevanja, omejeno empatijo do vrstnikov in telesno nerodnostjo.
Crohnova bolezen
Dr. Burrill B. Crohn (1884–1983)
Crohnova bolezen ali regionalni enteritis spada med kronične vnetne črevesne bolezni, kar povzroča konstantno ponavljajoče se trebušne krče in diarejo ter se najpogosteje pojavlja v starosti od 14 do 25 let.
Bolezen je leta 1932 definiral ameriški gastroenterolog Burrill Bernard Crohn.
Huntingtonova bolezen
George Huntington (1850–1916)
Huntingtonova bolezen je neozdravljiva, dedna, redka, progresivna, nevrodegenerativna genetska motnja, pri kateri se lahko pojavijo vedenjske motnje, poslabšanje duševnega stanja in nenadzorovani gibi.
Običajno se znaki pojavijo v srednjih letih (med 35. in 44. letom). Prvi je zapise o bolezni objavil tedaj 22-letni ameriški psihiater George Huntington leta 1872.
Salmonela
Daniel Elmer Salmon (1850–1914)
Salmonela je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb. Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami, so meso, jajca, mleko, voda ...
Rod bakterij je odkril Američan Theobald Smith leta 1886 ter jih poimenoval po svojem profesorju, veterinarju Danielu Elmerju Salmonu.
Tourettov sindrom
Georges Gilles de la Tourette (1857–1904)
Tourettov sindrom je genetska motnja, dedna sprememba presnove v živčevju, ki se praviloma začne v bolj ali manj zgodnji otroški dobi in traja vse življenje, ima različne simptome. Nenadni krči, ki se še posebej pojavljajo na obraznih mišicah, vratu, ramenih. Spremljajo jo tudi godrnjanje in drugi glasovi. Bolezen se navadno začne v poznem otroštvu in trikrat pogosteje prizadene moški spol. Bolezen je utemeljil francoski psihiater Georges Gilles de la Tourette, in sicer leta 1884.
Heimlichov prijem
Dr. Henry Heimlich (rojen leta 1920)
Heimlichov prijem je najučinkovitejša prva pomoč pri dušenju zaradi tujka v žrelu, grlu ali sapniku. Heimlichov postopek pri stoječem izvajamo tako, da reševalec stoji za bolnikom in ga objame čez pas. Eno roko stisne v pest ter jo položi na bolnikov trebuh med popkom in žličko. Z drugo roko objame pest in sunkovito potisne trebušno steno navzgor. Po potrebi to večkrat ponovi. Heimlichov postopek je mogoče narediti tudi v sedečem in ležečem položaju. Heimlichovega postopka ne izvajamo pri dojenčku, novorojenčku in nosečnici v 2. in 3. tromesečju. Postopek je predstavil ameriški zdravnik Dr. Henry Heimlich leta 1974.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?