Nove smernice vodilnih kardioloških združenj prinašajo pomembne spremembe pri ocenjevanju tveganja za bolezni srca in ožilja. Strokovnjaki poudarjajo pomen zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja, individualne obravnave ter strožjega nadzora vrednosti »slabega« LDL-holesterola. Ob tem priporočajo tudi preiskavo, ki bi jo moral vsak opraviti vsaj enkrat v življenju.
Povišan holesterol že desetletja velja za enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Čeprav je danes ozaveščenost večja, možnosti zdravljenja pa učinkovitejše kot kadar koli prej, so srčno-žilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrti po svetu.
Ključno sporočilo novih smernic
Ameriški kolidž za kardiologijo (ACC) in Ameriško združenje za srce (AHA) sta objavila nove klinične smernice, ki bi lahko pomembno vplivale na način ocenjevanja in obvladovanja tveganja za srčno-žilne bolezni.
Njihovo glavno sporočilo je jasno: ukrepati ni smiselno šele takrat, ko je holesterol zelo povišan ali ko človek doseže višjo starost. Tveganje je treba prepoznati čim prej, ga oceniti pri vsakem posamezniku posebej ter si prizadevati za čim nižje vrednosti LDL-holesterola.
Raziskave namreč kažejo, da nižje vrednosti LDL-holesterola skozi vse življenje pomembno zmanjšujejo tveganje za srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje.
Ni pomemben le holesterol
Doslej so zdravniki tveganje večinoma ocenjevali na podlagi vrednosti holesterola, krvnega tlaka in starosti. Nove smernice pa priporočajo precej širši pogled.
Pri oceni tveganja je treba upoštevati tudi:
- družinsko anamnezo srčno-žilnih bolezni,
- kronične vnetne bolezni, kot je revmatoidni artritis,
- dejavnike, značilne za ženske, med njimi preeklampsijo, nosečnostno sladkorno bolezen in zgodnjo menopavzo, saj lahko povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja.
Preiskava, ki bi jo moral opraviti vsak
Posebno pozornost nove smernice namenjajo lipoproteinu(a) oziroma Lp(a), beljakovini, katere vrednost je v veliki meri genetsko pogojena.
Strokovnjaki priporočajo, da vsak človek vsaj enkrat v življenju opravi meritev Lp(a). Raziskave kažejo, da povišane vrednosti tega kazalnika povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja za približno 40 odstotkov, pri zelo visokih vrednostih pa je tveganje lahko celo več kot dvakrat večje.
Pomen zgodnjega odkrivanja
Ena najpomembnejših novosti smernic je večji poudarek na zgodnjem odkrivanju motenj.
Pri otrocih in mladostnikih, pri katerih obstaja sum na družinsko hiperholesterolemijo, dedno bolezen, ki povzroča zelo visoke vrednosti LDL-holesterola že v otroštvu, priporočajo testiranje okoli devetega leta starosti, v določenih primerih pa tudi prej.
Cilj je preprečiti dolgotrajno izpostavljenost visokim vrednostim holesterola, ki lahko že v mladosti povzroči razvoj ateroskleroze.
Avtorji smernic poudarjajo, da lahko učinkovito zniževanje holesterola in krvnega tlaka že v dvajsetih in tridesetih letih pomembno prispeva k boljšemu zdravju srca in ožilja v poznejšem življenju.
Novi model napoveduje tveganje za naslednjih 30 let
Doslej so zdravniki najpogosteje uporabljali modele, ki so ocenjevali tveganje za srčno-žilne bolezni v naslednjih desetih letih. Nove smernice priporočajo uporabo modela PREVENT, ki omogoča oceno tveganja za kar 30 let vnaprej.
Model temelji na podatkih približno 6,6 milijona ljudi, medtem ko je prejšnji model uporabljal podatke okoli 26.000 udeležencev. Poleg holesterola, krvnega tlaka in starosti upošteva tudi raven krvnega sladkorja ter delovanje ledvic, zato omogoča natančnejšo oceno tveganja, zlasti pri mlajših odraslih.
Zdrav življenjski slog ostaja temelj preventive
Kljub razvoju novih zdravil in naprednejših diagnostičnih metod strokovnjaki poudarjajo, da se temeljna priporočila za preprečevanje bolezni niso spremenila.
Še vedno so najpomembnejši ukrepi:
- uravnotežena prehrana,
- redna telesna dejavnost,
- opustitev kajenja,
- dovolj kakovostnega spanca,
- vzdrževanje zdrave telesne teže.
Po ocenah strokovnjakov je med 80 in 90 odstotki srčno-žilnih bolezni povezanih z dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo s spremembo življenjskega sloga.
Strožji cilji za LDL-holesterol
Nove smernice postavljajo ambicioznejše ciljne vrednosti LDL-holesterola.
- Pri osebah brez ugotovljene bolezni srca ostaja priporočena vrednost pod 2,58 mmol/l.
- Pri osebah z zmernim tveganjem priporočajo vrednost pod 1,81 mmol/l.
- Pri osebah z visokim tveganjem pa je novi cilj manj kot 1,42 mmol/l.
Vedno večjo vlogo pri ocenjevanju tveganja imata tudi non-HDL-holesterol in apolipoprotein B (ApoB), saj lahko še natančneje napovesta možnost razvoja srčno-žilnih bolezni.
Več možnosti zdravljenja
Statini ostajajo temelj zdravljenja povišanega holesterola, nove smernice pa omenjajo tudi druga zdravila, ki se uporabljajo, kadar statini niso dovolj učinkoviti ali je potrebna kombinirana terapija. V ospredju je vse bolj individualno prilagajanje zdravljenja glede na stopnjo tveganja in odziv posameznika na terapijo.
Strokovnjaki poudarjajo, da nove smernice ne pomenijo, da bi moral vsak takoj začeti jemati zdravila za zniževanje holesterola.
Najpomembneje je, da poznate svoje dejavnike tveganja. Če imate v družini primere zgodnjih srčno-žilnih bolezni, povišan holesterol ali druge dejavnike tveganja, se o tem pogovorite z zdravnikom ali kardiologom. Ta bo presodil, ali potrebujete dodatne preiskave ali zdravljenje.
Sporočilo strokovnjakov je jasno: preprečevanje bolezni srca in ožilja se ne začne po srčnem infarktu ali možganski kapi, temveč veliko prej. Z zgodnjim odkrivanjem tveganja, individualnim pristopom k zdravljenju in zdravim življenjskim slogom lahko pomembno prispevate k temu, da bodo vaše srce in žile ostali zdravi tudi v poznejših letih.
Vir: zdravlje.kurir.rs
