Na krvni tlak ne vpliva le količina soli, ki jo zaužijete. Slab spanec, premalo tekočine, dolgotrajno sedenje in še nekatere povsem vsakdanje navade lahko sčasoma obremenijo srce in ožilje. Preverite, na katere je dobro biti še posebej pozoren.
Verjetno že veste, da lahko preveč soli v prehrani prispeva k povišanju krvnega tlaka. Toda sol še zdaleč ni edini dejavnik. Na njegove vrednosti lahko vplivajo tudi številne vsakodnevne navade, ki se na prvi pogled zdijo povsem nedolžne. Če postanejo del vašega vsakdana, lahko sčasoma pustijo posledice na srcu in ožilju.
Slab in prekratek spanec
Med spanjem se krvni tlak naravno zniža. Če ponoči slabo spite ali spite manj kot sedem ur, pa lahko ostane povišan dlje časa, kar povečuje tveganje za razvoj kronično povišanega krvnega tlaka. Zato poskrbite za čim bolj kakovosten spanec. Pred odhodom v posteljo se izogibajte težkim obrokom, čez dan bodite telesno aktivni, spalnica pa naj bo tiha, primerno hladna in zatemnjena.
Premalo vode
Že blaga dehidracija lahko vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema. Srce mora namreč močneje delati, da po telesu črpa kri, zaradi česar se lahko krvni tlak začasno zviša. Pomembno je torej, da čez dan zaužijete dovolj tekočine. Pri tem ne šteje le voda, ki jo popijete, temveč tudi tekočina, ki jo v telo vnesete s hrano.
Dolgotrajno delo brez odmorov
Če pogosto delate več ur skupaj brez premora, lahko dolgotrajen stres sčasoma prispeva k postopnemu zviševanju krvnega tlaka. Pomagajo že kratki odmori. Tudi nekajminutna »mikropavza« vam omogoči, da vstanete od mize, pretegnete noge, popijete kozarec vode ali za nekaj minut prisluhnete najljubši glasbi. Pomembno je predvsem, da prekinete dolgotrajno sedenje in si vzamete trenutek za sprostitev.
Premalo gibanja
Pomanjkanje telesne dejavnosti in dolgotrajno sedenje lahko zmanjšata pretok krvi, prispevata k večji togosti žil ter sčasoma povečata obremenitev srčno-žilnega sistema. Vse to lahko vpliva tudi na krvni tlak. Ameriško združenje za srce (AHA) odraslim priporoča najmanj 150 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden oziroma najmanj 75 minut intenzivne aerobne dejavnosti.
Pridobivanje telesne mase
Vzdrževanje zdrave telesne mase je pomemben del skrbi za primeren krvni tlak. Že zmerno povečanje telesne mase ga lahko zviša, saj dodatna teža predstavlja večjo obremenitev za srce in krvne žile. Pozornost zato namenite velikosti in sestavi obrokov, obenem pa poskrbite za dovolj rednega gibanja.
Kajenje
Vsaka pokajena cigareta lahko začasno zviša krvni tlak in pospeši srčni utrip. Dolgoročne posledice pa so še resnejše. Kajenje poškoduje krvne žile in pospešuje aterosklerozo oziroma kopičenje oblog v arterijah, s čimer povečuje tveganje za bolezni srca in ožilja. Če kadite, je opustitev kajenja eden najpomembnejših korakov, ki jih lahko naredite za svoje zdravje. Če ne kadite, pa je najbolje, da s kajenjem sploh ne začnete.
Preveč alkohola
Tudi čezmerno uživanje alkohola lahko zvišuje krvni tlak. Med drugim vpliva na srčni utrip in mehanizme v telesu, ki sodelujejo pri uravnavanju krvnega tlaka, ter lahko povzroči zoženje krvnih žil. Zato je pri alkoholu priporočljiva zmernost. Še manjše količine oziroma izogibanje alkoholu pa lahko pomenijo dodatno korist za zdravje.
Preveč dodanega sladkorja
Velike količine dodanega sladkorja lahko prispevajo k povečanju telesne mase in debelosti, ki sta povezani tudi z večjim tveganjem za povišan krvni tlak. Posebej hitro lahko količino zaužitega sladkorja povečajo sladkane brezalkoholne pijače. Ameriško združenje za srce priporoča, da moški zaužijejo največ devet čajnih žličk oziroma približno 36 gramov dodanega sladkorja na dan, ženske pa največ šest čajnih žličk oziroma približno 25 gramov.
Na krvni tlak torej ne vpliva le tisto, kar solite pri kosilu. Pomemben je celoten življenjski slog, od spanja in gibanja do kajenja, alkohola in prehrane. Prav majhne spremembe vsakodnevnih navad lahko dolgoročno pripomorejo k boljšemu zdravju srca in ožilja.
Vir: jutarnji.hr
