Povsem normalno je, če postanete zaradi TEH stvari anksiozni

Povsem normalno je, če postanete zaradi TEH stvari anksiozni (foto: Ekaterina Bolovtsova | Pexels) Ekaterina Bolovtsova | Pexels
31. 3. 2021

Vas včasih nenadoma preplavijo skrbi, ki jih ne znate razložiti niti sebi, kaj šele drugim? Se vam zaradi tega, ker vas vznemiri na videz nepomembna ali za druge povsem običajna stvar, tudi posmehujejo?

Iz lastnih izkušenj vem, kako popolnoma osamljenega in nerazumljenega se lahko počutiš, ko greš skozi obdobja tesnobe

Tesnobe, živčne napetosti, anksioznosti. Kakorkoli že strokovnjaki poimenujejo to stanje, občutek je vedno isti – zvijanje v trebuhu, napetost v prsih … Ki te potisne v spiralo. Spiralo skrbi, občutka ogroženosti, strahu … Medtem pa te nihče na tem svetu ne razume. Ali popolnoma narobe razume.

Toda niste sami. In tega se morate v prvi vrsti zavedati.

Kaj vas vznemirja?

To sprašuje tudi uporabnik www.reddit.com.

Tu je nekaj izkušenj posameznikov z anksioznostjo.

Povsem normalno je, če postanete zaradi teh 50 stvari anksiozni:

1. Da bom pozen. Vedno moram biti tam prej ali točno ob uri in v resnici ne vem, zakaj.

2. Prihodnost. Zaradi tega včasih ne spim.

3. Telefonski klici. (Ali je res tako težko poslati sporočilo?)

4. Vprašati za nekaj. Še posebej, če moram to storiti osebno.

5. Glasni, nepričakovani zvoki. Nenehno brnenje. Večino mojih napadov panike in tesnobe sproži hrup.

6. Povsem normalne svari, kot je zapiranje aplikacije ali zaklepanje vrat. Vedno moram večkrat preveriti.

7. Preizkušanje novih stvari. Ali ko me ljudje silijo k druženju.

8. Parkirna situacija v krajih, ki jih ne poznam. Včasih se bom tja zapeljal dan ali več dni prej, samo zato, da se bom prepričal, kje lahko parkiram.

9. Da zapravljam čas in denar po nepotrebnem. V službi denimo, imam vedno občutek, da ne izkoristim vsake sekunde, da bi postoril vse, kar lahko. Ali da ne varčujem dovolj.

10. "Morava se pogovoriti."

11. Da počnem nekaj popolnoma narobe (ker nisem lastnica hiše, v kateri živim, ker nisem poročena, ker nimam otrok ...) in prihodnost.

12. Ljudje. Še posebej na javnih mestih, kjer je veliko ljudi.

13. Odločitve.

14. To vprašanje.

15. Brezposlenost. Ta trenutek sem brez službe, in moja anksioznsot mi pravi, da bo tako za vedno.

16. Neparne nogavice in kakršnokoli belo oblačilo. Grozna je že misel, da se bo belo oblačilo umazalo. In ko sem napisal to ... Kaj za hudiča je narobe z mano?

17. Če ne vem, kje je stranišče.

18. Če ne sledim urniku.

19. Gledanje košarke.

20. Nakupovalni centri, v katerih še nisem bil.

21. Ljudje, ki hočejo odgovor v trenutku

22. Da mi ne bo uspelo dokončati nalog isti dan, kot so mi bile dodeljene.

23. Pripravljanje na službo. Vstanem tri ure prej, čeprav mi vožnja v službo vzame 30 minut.

24. Obisk zdravnika. Zato vedno lažem in pravim, da je vse v redu. Kot da bi sicer obsojal.

25. Ljudje, ki me sprašujejo, ali sem ljubosumen. Na to vprašanje ne moreš odgovoriti, ne da bi zvenel ljubosumen.

26. Ko vidim nekoga na višini. Soseda, ki popravlja streho, moškega, ki čisti okna v 15. nadstropju ...

27. Da bom koga razočaral.

28. Dvigala. Neznanci v dvigalu. Vsakič, ko vstopim in vidim nekoga, ki se približuje dvigalu, agresivno pritsikam gumb, da bi se vrata čimprej zaprla.

29. Tisti občutek, ko sediš na školjki in pričakuješ, da bo nekaj skočilo ven in te ugriznilo.

30. Vrste v trgovinah.

31. Ljudje, ki vozijo tik za menoj, čeprav sam že vozim nekoliko hitreje kot je predpisano.

32. Ko me nekdo sili, naj naredim nekaj, česar ne želim narediti.

33. Očesni stik.

34. Če se nekdo dotakne mojega telefona.

35. Ko mi oseba, s katero ne govorim, pošlje sporočilo 'hej'.

36. Vsakič, ko zazvoni telefon.  

37. Bližina policaja. V radiusu do kilometra in pol. Pa sploh ne zato, ker bi počel karkoli ilegalnega. Pravzaprav ni razloga, da bili tam zaradi mene, a vedno se zgodi enako: »Oh, sranje, policija!« In v resnici ne vem, zakaj je tako.

38. Načrtovanje z osebami, za katere veš, da se ne morejo k ničemur zavezati.

39. »Zakaj si tako tiha. Reci kaj.«

40. Neznane situacije, ki zahtevajo interakcijo z ljudmi. Denimo klic v zobozdravniško ordinacijo ali naročanje hrane v restavraciji, v kateri še nisem bil. Pogovor si moram vedno najprej predstavljati, zato ga večkrat ponovim v svoji glavi, da sem prepričan, da vem, kaj moram reči. To je na nek način tudi spodbuda, da se prebijem skozi svoje skrbi.

41. Roki. Če vem, da ima določena stvar rok, ne morem biti v miru, dokler ne opravim s tem. Vsaj tri dni prej.

42. Karkoli. Dobesedno. Lahko se obrnem v levo, da bom nekaj naredil in bum, tesnoba in občutek skrajnega nelagodja je tu.

43. Službeni e-maili so najhujši. Poleg službenih sestankov. Poleg službenih pregledov. #!"&%$

44. Vožnja preko mostov.

45. Možnost, da mi bo spodletelo.

46. Vožnja. Še posebej v slabem vremenu in v času prometne konice.

47. Ko vidim, da se pred mojo hišo ustavi avto, pa čeprav le zato, ker mora obrniti.

48. Ko se na skoraj povsem praznem vlaku oseba usede zraven mene.

49. Če se znajdem v družbi osebe, ki je ne poznam.

50. Pobiranje kovancev po plačilu v trgovini.

Preverite še:
Ali pa: