Malarija in denga - s pravilnim preventivnim ravnanjem lahko obe preprečimo

26. 7. 2001
Deli
Malarija in denga - s pravilnim preventivnim ravnanjem lahko obe preprečimo (foto: Profimedia)
Profimedia

Dve pogosti bolezni, ki še vedno prizadeneta veliko turistov in nam kradeta užitke na potovanju, sta malarija in denga. S pravilnim preventivnim ravnanjem lahko obe vsaj ublažimo, če že ne preprečimo.

Malarija

Malarija je resna in v nekaterih primerih smrtna bolezen. Okužimo se lahko že z enkratnim vbodom samice komarja mrzličarja (rod Anopheles), ki prenaša parazite plazmodija (štiri vrste plazmodijev: Falciparum, Vivax, Ovale in Malariae). Komar mrzličar potrebuje za svoj razmnoževalni krog vodo in dovolj toplote (najmanj 18 °C).

Komar leti tiho, njegov pik je neboleč in ne srbi. Samice napadajo ponoči. Seveda se tveganje, da zbolimo za malarijo, povečuje, čim bolj smo opikani.

Malarija je po svetu razširjena v večini tropskih in subtropskih predelov. Območja, ki so nad 1800 metrov visoko, in puščave so varni pred njo. V načeloma suhih predelih (savanah) se nevarnost za malarijo poveča med deževno dobo in po njej. Nenaseljena območja so nevarnejša od naseljenih.

Inkubacija (to je čas od pika do pojava prvih bolezenskih znakov) je najmanj 6 dni. Bolezenski znaki so zelo raznovrstni in pogosto imamo občutek, kot da smo zboleli za gripo. Pomembno je, da ob povišani telesni temperaturi, mrzlici, potenju, glavobolu, bolečinah v mišicah, driski, bolečinah v trebuhu in splošnem slabem počutju pomislimo na malarijo. Takoj obiščimo zdravnika! Čim prej moramo pričeti jemati zdravila proti malariji (to so antimalariki). Odmerki zdravil za zdravljenje malarije so veliko večji kot odmerki za prepreče-vanje, zato lahko pričakujemo precej stranskih učinkov. Posvetujmo se s strokovnjakom!

Preventiva

Najboljša preventiva je, da se zaščitimo pred pikom komarjev in da že pred odhodom v malarične kraje (ter ves čas bivanja v njih) preventivno jemljemo zdravila. Danes imamo na voljo številna zdravila za preprečevanje malarije.

Pred odhodom moramo vedeti, ali v krajih, kamor potujemo, obstaja nevarnost za malarijo. Zdravila niso za vsa malarična območja enako učinkovita. V nekaterih delih sveta so komarji postali rezistentni (neobčutljivi) za antimalarike. Pozanimajmo se o najboljši preventivi!

Danes imamo na trgu številne kemijske snovi v znanih farmacevtskih preparatih: npr. lariam (vsebuje meflokin), resochin (vsebuje chloroquine), vibramycin (vsebuje doxycycline), paludrine (vsebuje proguanil).

Zdravila za preprečitev malarije moramo redno in disciplinirano jemati, kot so nam jih predpisali, če se želimo učinkovito zaščititi. če vemo, da bomo ostali v tropskih krajih več mesecev ali let in nikakor ne želimo preventivno jemati preparatov, imamo še eno možnost - to je samozdravljenje s t. i. zdravili »stand-by«. Ta zdravila vzamemo s seboj na potovanje in jih pričnemo jemati šele, če sumimo, da smo zboleli za malarijo (torej če opazimo prej omenjene bolezenske znake) in nimamo možnosti, da bi obiskali zdravnika. Pri tem načinu zdravljenja so opisane številne zlorabe zdravil zaradi nepravilno in prehitro postavljene diagnoze: malarija.

Pazite! Če malarije ne zdravimo dovolj hitro in pravilno, se lahko kaj kmalu prevesi v smrtonosno bolezen!

Denga

Še ena bolezen je, o kateri malo slišimo, a je vredna omembe. Denga je virusna bolezen tropskih in subtropskih krajev, prenaša jo komar Aedes aegypti. Komar napada v glavnem v zgodnjih jutranjih urah in čez dan. Pik ne boli, pač pa srbi.

Okuženi ljudje so lahko vir infekcije in zato je nevarnost, da zbolimo za dengo, večja, če živimo v urbanem, gosto naseljenem okolju (v nasprotju z malarijo).

Bolezen (anglosaksonci ji pravijo Breakbone fever) se prične s povišano telesno temperaturo, ki lahko traja od 1 do 5 dni. Drugi bolezenski znaki so: blage bolečine v mišicah, sklepih, glavi in žrelu; spremljajo jih lahko bruhanje, slabost in rdeče kožne spremembe, podobne madežem. V redkih primerih nastanejo komplikacije in denga se lahko razvije v pravo hemoraško vročico, ki prizadene krvožilni sistem, ledvice in možgane in je smrtno nevarna (40-odstotna smrtnost). Vodi lahko v hud šok.

Preventiva

Cepiva ali preventivnega zdravila proti dengi še ne poznamo. Varovati se moramo pred pikom komarja. Priporočljivo je, da uporabljamo repelente tudi čez dan. Med boleznijo pomagajo analgetiki (sredstva proti bolečini) in antipiretiki (sredstva za zniževanje telesne temperature). Aspirina ne smemo jemati, ker poveča nevarnost krvavitve. Med boleznijo moramo ves čas paziti, da pijemo dovolj tekočine z elektroliti, s sladkorjem in z vitamini. če se dlje časa počutite slabo, obiščite zdravnika!

Ukrepi za osebno zaščito

  • Komarjeve samice imajo dobro razvita čutila za vid, toploto in voh, da si najdejo primerno »človeško žrtev« za nadaljevanje svojega razmnoževalnega kroga. Samci se hranijo z rastlinskim nektarjem.
  • Čez dan privabljamo komarje, če nosimo temnejša oblačila in se gibamo. Dokazali so, da so osebe moškega spola pogosteje tarče komarja kakor ženske in otroci. Vonj parfumov, mila in losjonov jih zelo privlači.
  • Malarični komarji so nevarni predvsem ponoči, ko jemo na terasi in sedimo na vrtu, ali v odprti sobi. Torej se oblecimo pisano, saj imajo raje temna oblačila!
  • Komarji, ki prenašajo dengo, so nevarnejši ob jutranji zarji. V krajih, kjer obstaja nevarnost, da se okužimo z obema boleznima, moramo biti ves dan zaščiteni s sredstvi (repelenti) proti komarjem. Komarji so izrazito bolj dejavni po deževni dobi.
  • Spalni in bivalni prostor naj imata zamrežena okna, nad posteljo imejmo mrežo proti komarjem, ki jo prej impregniramo s permethrinom.
  • Komar nas lahko piči tudi skozi tanko obleko (manj kot 1 mm debelo in skozi luknjice, večje od 0,02 mm). če imamo možnost, si tudi obleko po obeh straneh poškropimo in navlažimo z insekticidom. V sobi si prižgimo insekticidno spiralo. Zvečer se oblecimo v dolge hlače in majico z dolgimi rokavi. Odkrite dele telesa si namažimo s kremo, ki vsebuje repelent. Čez dan si repelent namažimo čez kremo za sončenje.

Pravočasno se cepite proti rumeni mrzlici!

Preden odpotujete v nekatere države Južne Amerike in Afrike, boste morali pokazati dokument, da ste cepljeni proti rumeni mrzlici. Cepivo je v enkratni dozi (imenuje se 17D) in je skoraj stoodstotno učinkovito.

Bolezen je zelo nevarna in zelo pogosto smrtna. Prenašata jo komarja Aedes aegypti in Haemagogus.

Na medene tedne v trope?

Posvariti vas želimo pred jemanjem antimalarikov med nosečnostjo. Nevarno je, če zanosite v času, ko jemljete ta zdravila (do treh mesecev, če jemljete meflokin = lariam), zato še pred odhodom poskrbite za kontracepcijo! Zdravila imajo zelo veliko škodljivih učinkov za plod.

Normalna nosečnost pa ni ovira za potovanje, čeprav so lahko nekatere situacije na potovanju tvegane tako za mater kot za plod.

Mojca Miholič, dr. med.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"