Prekomerna telesna teža je posledica prepletanja številnih dejavnikov in ni zgolj vprašanje osebne discipline.
O debelosti še vedno pogosto razmišljamo kot o posledici nezdravih življenjskih navad, vendar postaja vse bolj jasno, da je takšen pogled preveč poenostavljen. Na to opozarjajo tudi endokrinologi, ki poudarjajo, da je debelost kompleksna kronična bolezen, na katero vplivajo številni dejavniki.
Če torej nekdo le stežka izgublja kilograme, to še ne pomeni, da se ne trudi dovolj. Ko oseba pove, da je spremenila življenjske navade, se bolj zdravo prehranjuje in je telesno aktivna, tehtnica pa se kljub temu ne premakne, je smiselno raziskati, kaj bi lahko bilo v ozadju.
»Pri ljudeh, ki kljub bolj zdravi prehrani in redni telesni aktivnosti težko izgubljajo kilograme, je treba pogledati širšo sliko,« za tuje medije opozarja endokrinologinja Diana Zhao. Njene besede povzemajo na portalu jutarnji.hr.
Endokrinologi opozarjajo, da sta prehrana in gibanje le del sestavljanke. Na telesno težo lahko vplivajo tudi kakovost spanja, stres, nekatera zdravila, genetika, hormonske motnje in druga zdravstvena stanja.
Ali ščitnica deluje pravilno?
Ko pacient pove, da kljub trudu ne more shujšati, je med prvimi stvarmi, ki jih preveri dr. Zhao, delovanje ščitnice.
Če ščitnica deluje premalo oziroma gre za hipotirozo, se presnova lahko upočasni. Telo porabi manj energije, zaradi česar se lahko telesna teža poveča. Vendar to ne pomeni, da je vsako povečanje telesne teže ali debelost posledica težav s ščitnico.
Pri nezdravljeni hipotirozi je povečanje telesne teže po besedah zdravnice običajno razmeroma zmerno. Poleg tega vsi dodatni kilogrami niso nujno posledica kopičenja maščobnega tkiva. Del povečane telesne teže je lahko povezan z zadrževanjem soli in vode v telesu.
Ljudje z zmanjšanim delovanjem ščitnice so lahko tudi izrazito utrujeni in zato manj telesno aktivni, kar lahko dodatno prispeva k povečanju telesne teže.
Mit o povezavi med trebušno maščobo in ščitnico
Na spletu lahko pogosto naletimo na izraz "thyroid belly", ki kopičenje maščobe oziroma kilogramov okoli trebuha povezuje s težavami s ščitnico. Toda dr. Zhao opozarja, da to ni medicinska diagnoza.
Ne obstaja namreč poseben način razporeditve maščobnega tkiva, na podlagi katerega bi lahko zdravnik sklepal, da ima oseba motnjo v delovanju ščitnice. Kopičenje maščobe okoli pasu je lahko zdravstveno pomembno, vendar samo po sebi še ne pomeni, da imate hipotirozo.
Prvi korak je krvna preiskava
Za ugotavljanje, ali ščitnica deluje normalno, je običajno najprej potrebna krvna preiskava. Eden najpomembnejših laboratorijskih kazalnikov za oceno njenega delovanja je TSH oziroma tirotropin. Gre za hormon, ki ga proizvaja hipofiza in ščitnici sporoča, kako intenzivno naj deluje. Ko ščitnica proizvaja premalo hormonov, hipofiza poveča izločanje TSH, da bi jo spodbudila k večji aktivnosti. Zato je pri hipotirozi vrednost TSH najpogosteje povišana.
Nasprotno se pri hipertirozi, ko ščitnica proizvaja preveč hormonov, raven TSH običajno zniža.
Vendar rezultata krvne preiskave ne smemo obravnavati ločeno od drugih podatkov, opozarja zdravnica. Na vrednosti hormonov lahko vplivajo različne okoliščine, med drugim akutna bolezen, stres in splošno zdravstveno stanje. Zdravnik mora zato laboratorijske izvide vedno presojati skupaj s simptomi in celotno zdravstveno sliko posameznika.
Če je s ščitnico vse v redu, vzrok morda tiči drugje
Normalni izvidi ščitnice nikakor ne pomenijo, da osebi, ki težko hujša, preprosto primanjkuje volje ali discipline. Takrat je smiselno preveriti druge dejavnike, ki lahko vplivajo na telesno težo. Zdravnik lahko med drugim oceni presnovo glukoze, zdravila, ki jih jemljete, kakovost spanja, raven stresa, genetske dejavnike, prehranske navade in količino telesne aktivnosti.
Pomembno je predvsem razumeti, da na telesno težo vpliva zapleten preplet številnih dejavnikov. Debelost zato ni zgolj posledica pomanjkanja volje ali osebne discipline, temveč kompleksno zdravstveno stanje, pri katerem je treba upoštevati celotno sliko.
Vir: jutarnji.hr