Preden začnete sproščanje, morata biti telo in duša uglašena na tisto, kar sledi. Potrebovali boste le en trenutek, da se malo ustavite in si uredite misli ter se opozorite, da ste skoncentrirani in pozorni.
Običajno tekamo sem in tja, ker želimo priti na točno določen kraj. Pri meditaciji s hojo je drugače. Z vsakim korakom, v vsakem trenutku smo natančno tam, kjer želimo biti. Korak za korakom lahko najdemo več notranjega miru, več sproščenosti in s tem tudi več sreče in veselja do življenja. Tako se osredotočimo. Telo in duša ostaneta v dobri kondiciji in zdrava. Energija lahko teče.
V budizmu se ta način pozorne hoje prakticira že več stoletij. V mnogo tradicijah imajo tudi zelo natančna navodila: kako držati roke, v kakšnem kotu proti tlom držimo podlakti in kako stopamo. Ta vrsta meditacije se je razvila kot nadomestilo k dolgim fazam meditacije sede. Jasno, drugače bi bili enkrat čisto togi. Vendar pa ne gre le za neko vrsto sprehoda. Veliko bolj gre za lasten način učenja pozornosti in pomirjanja duha. In prav to je za mnogo ljudi v stresu lažje kot pa nepremično sedenje.
Poleg tega je meditacija s hojo izjemno preprosta in uporabna za vsak dan. Ne potrebujemo nobenih pomagal, izvajamo jo lahko povsod. Kljub temu je priporočljivo obuti nizke čevlje ali pa biti bos in vsaj na začetku vaditi le v mirnem okolju. Najbolje vsak dan 5 do 15 minut. Idealni čas ne obstaja. Nekaterim jo je prijetno izvajati zjutraj ali pa zvečer – na primer v parku, v vrtu ali pa tudi v dnevni sobi. Spet drugi jo izvajajo takrat, ko imajo ravno nekaj časa. Pri tej vrsti meditacije upoštevajte le nekaj majhnih podrobnosti.
Usmerite pozornost
Pozabite na vse, kar vas muči, in se osredotočite le na korake. Če vam to ne bo uspelo, se boste hitro počutili nezmožne, vendar to sploh ni hudo. Prav nasprotno. Brez vsake jeze boste ugotovili: ah, moje misli se oddaljujejo. In to vas bo nežno popeljalo nazaj.
Moč hoje
Predvsem začetniki morajo najprej hoditi zelo počasi – skoraj v počasnem posnetku. Tako boste najbolje začutili posamezne faze: dvig noge od tal, dvig in pomik noge naprej, spuščanje in počasno polaganje stopala na tla. Roke visijo sproščeno ob telesu, hrbet je vzravnan, tilnik raven, brada lahno nagnjena proti prsim. Če vam uspe ostati pozorni, lahko pospešite tempo.
Dihanje
Če nismo popolnoma osredotočeni, pogosto pozabimo na dihanje. Med dvema korakoma svojo pozornost vedno usmerite v predel prsi in se vprašajte: Dobim dovolj zraka? Ali popolnoma izdihnem? In kaj, če ne? Potem se potrudite – toda ne preveč zagrizeno. Pomembno je, da se dobro počutite. Hodite in dihajte – to ni boj! Pozneje, ko boste imeli že nekaj več vaje, boste lahko koordinirali dihanje s koraki in našli svoj ritem.
Zaključek
Našemu duhu dobro dene, če mu za vse, kar počnemo, damo neke vrste 'startni pospešek' in ustvarimo 'zaključek'. Pri tej vrsti meditacije to pomeni, da ne odnehate le zato, ker ste se tako rekoč pozabili osredotočiti na svoje korake ali pa ker vas to enostavno več ne veseli. Odločite se zavestno: to vajo bom zaključila. Lahko se nasmehnete in se veselite, da ste si vzeli čas in naredili nekaj dobrega zase. In lahko se odločite, da boste tudi v vsakdanu bolj pozorni in uživali v hoji s točke A do točke B.
Preberite še:
- Glasba - osupljivo učinkovit terapevtski pripomoček
- Pozitivni učinki lenarjenja
- Kako hormoni krmarijo naše življenje