25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

7 korakov do svobode (brez cigaret)

14. 7. 2011

Menda kriza oziroma neznosna želja po cigareti traja od 3–4 minute. Če zdržite 10 minut, bo želja popustila. Ti simptomi se pojavljajo predvsem pri odvisnikih, kjer po cigareti hlepi že ves metabolizem. Tisti, ki so samo fizično odvisni od cigarete, imajo nekoliko lažje delo, saj morajo zaposliti le roke.

Mogoče ne bi bilo slabo, da se lotijo ročnih spretnosti ali pa gospodinjskih opravil. Zelo pomembno je, da kadilcev ne silite, naj nehajo kaditi. Dajte jim le pomembne informacije, postrezite jim tudi s podatki, kako škodljiv je v resnici tobak. Seveda pa obstajajo za odvajanje tudi posebna zdravila, na primer nikotinski obliži, žvečilni gumiji, bomboni ...

Male velike zmote

Študenti na primer mislijo, da jim bo kajenje povečalo koncentracijo. Ljudje, ki radi jedo, mislijo, da jim bo cigareta zmanjšala apetit. No, cigarete imajo popolnoma nasproten učinek.

Tobak in cigaretni dim sta tista, ki vsebujeta veliko količino za človeka in živali negativnih sestavin. Nikotin, ogljikov monoksid in cigaretni katran so tri najbolj škodljive sestavine cigaretnega dima.

Nikotin in ogljikov monoksid neposredno ne prizadeneta dihalnih organov, ampak posredno poškodujeta srce in ožilje. Katran pa neposredno učinkuje na dihalne poti in jih kvari.

Marsikdo je tudi prepričan, da se lahko izogne škodljivosti cigaret, če cigaretnega dima ne inhalira. To je popolnoma napačno mnenje, saj je tako imenovano puhanje prav tako škodljivo kot inhaliranje.

Čeprav pri takšnem puhanju pride v sapnice manj katrana ter v pljučne mešičke manj nikotina in ogljikovega monoksida, pa te sestavine vseeno pridejo v organizem. Ustna in nosna sluznica namreč absorbirata nikotin in ogljikov monoksid, katran pa se lepi na ustno sluznico in s slino prihaja v prebavne organe.

Če kadilec ne inhalira, je v dimu, ki ga zadrži v ustih, večja koncentracija škodljivih snovi kot pri inhaliranju, zato je verjetnost poškodbe ustne sluznice (rak ustnic in ustne votline) še večja.

Razmislite, kateri cigareti bi se najlažje odrekli:
  • cigareti, ki jo pokadite med druženjem s prijatelji;
  • cigareti, ki jo prižgete, ko čutite, da ste pod stresom;
  • cigareti, ki si jo privoščite takrat, ko menite, da si jo res zaslužite;
  • cigareti, ki jo prižgete iz dolgočasja, ko nimate kaj drugega početi;
  • cigareti, ki jo prižgete, ker želite posnemati kadilce v družbi.

Pot odvajanja

1) Zelo pomembno je, da ves dan pijete dovolj tekočine, seveda pa se poskušajte izogibati pijačam, ki vas asociirajo na kajenje – alkohol, kava …

2) Veliko bolje se boste počutili, če boste med odvajanjem uživali zdravo hrano
, ki vsebuje veliko vitaminov in mineralov.

3) Izberite aktivnosti, ki vas sproščajo. Poleti je super čas za sprehode, privoščite si branje v naravi, masažo.

4) Ne pozabite na redno gibanje, ki bo v vas prebudilo zdravega duha in pregnalo željo po cigaretah.

5) Zelo pomembno je, da vas ljudje podpirajo. Nikar ne dovolite, da bi ljudje kadili pred vašim nosom, lepo jim povejte, da se odvajate od kajenja. Če ne gre drugače, poiščite pomoč v skupinah.

Slovenci in kajenje

Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v Sloveniji umre okoli 2.800 ljudi na leto. V povprečju umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja.

Več kot tri četrtine prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, je nekadilcev. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je delež moških kadilcev večji kot delež žensk, ki kadijo. Med moškimi, starimi 15 let in več, kadi 28 odstotkov populacije, med ženskami pa 22 odstotkov.

V skupini držav članic Evropske unije (EU) spada Slovenija med države z najmanjšimi deleži kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več.

V Evropski uniji kadi približno tretjina prebivalcev, zaradi kajenja pa umre približno 650 tisoč ljudi na leto. Med njimi jih je skoraj polovica starih od 35 do 69 let, kar je precej manj od pričakovane življenjske dobe.

iz Lise

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri