Alergija na vadbo: Smo dejansko lahko alergični na vadbo?

5. 6. 2021
Deli
Alergija na vadbo: Smo dejansko lahko alergični na vadbo? (foto: Profimedia)
Profimedia

Predstavljajte si: 19-letnica si privošči solato s pokrovačami in kozicami, kasneje se odpravi na tek.

Po petih minutah teka se pojavijo krči v trebuhu, v naslednjih 30 minutah slabost, srbečica, otekanje obraza in težave z dihanjem. Omedli. Njen krvni tlak in srčni utrip sta nevarno nizka.

Testi nekaj tednov kasneje so pokazali pozitivno reakcijo na pršice in blago reakcijo na cvetni prah, banane, avokado in paradižnik. Medtem ko na školjke, vključno s pokrovačami, in na kozice, ni imela reakcije.

Drugič se je zgodilo ...

Tri leta kasneje, ko se je na tek odpravila po zaužitju karija z zelenjavo, kozicami in bel ribo.

Po 45-minutah teka so se pojavili prvi simptomi: zatekanje obraza in izpuščaji, na urgenco je prispela z močno znižanim krvnim tlakom.

Testiranje kasneje je pokazalo pozitivno reakcijo na pršice, mačke, brezo, javor, podgane, hrast, bezeg in travo. Od hrane so na seznamu najpogostejši sprožilci jajca, pšenica, ribe, kozice in arašidi. Prav tako pa je imela v tem času hišno podgano.

Tretji primer:

Ženska si nekega večera privošči nekaj pijač, zjutraj zaradi glavobola vzame ibuprofen in se odpravi na tek.

Nikoli ni imela težav zaradi alkohola, ibuprofena in vadbe.

Toda tokrat je kombinacija treh sprožila smrtno nevarno alergično reakcijo, ki jo poznamo pod imenom anafilaksija. Podobno kot v prvem primeru.

Anafilaksija je resna reakcija, ki se pojavi hitro, je lahko smrtno nevarna in povzroča vrsto simptomov, kot so izpuščaji, otekanje grla, nizek krvni tlak … Med najbolj prizadetimi so koža, dihala, prebavila, srce in ožilje ter osrednje živčevje. Pogosti vzroki zanjo so piki žuželk, živila in zdravila. Primarno zdravljenje je z injekcijo adrenalina.

Z zgoraj opisanima primeroma sta se srečala alergolog dr. Andrew Murphy in dr. Bryanne Minty.

Torej, ali v resnici obstaja alergija na vadbo?

Profimedia
Smo dejansko lahko alergični na vadbo?
Tehnično ne, je dr. Murphy povedal za Live Science.

Alergijske reakcije so imunski odzivi. Ko je oseba izpostavljena alergenu, na katerega je občutljiva (prahu, oreščkom, rastlinskemu pelodu, mačjemu prhljaju ...), se telo odzove tako, da začne sproščati histamin in druge snovi, kar povzroči kihanje, izpuščaje in druge simptome alergijske reakcije.

Alergen, ki nastane zaradi telesne aktivnosti same, ne obstaja, zato tehnično ni mogoče, da bi bila oseba alergična, na primer, na tek.
Vendar pa lahko telesna aktivnost sproži vrsto simptomov pri ljudeh z redkim stanjem, ki se imenuje anafilaksija.

Ne gre nujno za posredovanje protiteles, vendar je vadba sprožilec in celice, ki skrbijo za predstavitev alergena imunskemu sistemu, so še vedno aktivne, razloži dr. Murphy.

Zakaj pride do takšne alergijske reakcije, ni povsem znano.

Ena od teorij pravi, da gre za povezavo z endorfinom, hormonom, ki se sprošča med vadbo. Sproščanje hormona povzroči, da začnejo tudi imunske celice sproščati kemikalije, kot je histamin, pišejo v reviji Current Allergy and Asthma Reports.

Nekateri ljudje, kot je pacientka dr. Murphyja, pa imajo drugo obliko anafilaksije, ki je rezultat reakcije na telesno aktivnostodvisna je tudi od vnosa hrane (FDEIA).

Kar pomeni, da simptome sproži uživanje določene hrane pred vadbočeprav ta ista živila sicer ne povzročajo težav, ko je oseba v mirovanju.

Obstaja več teorij, zakaj določena živila v kombinaciji z vadbo sprožijo alergijsko reakcijo, ena od teh pravi, da je prebavni trakt med vadbo bolj prepusten. Dve drugi, da na to vplivajo spremembe pH.

Anafilaksija, ki jo povzroča vadba, je sicer redka.

Ocenjujejo, da je anafilaksijo enkrat v svojem življenju doživelo do 2 % ljudi in pri 5-15 % gre za anafilaksijo, ki jo sproži vadba. Oblika, kjer gre za reakcijo na hrano in vadbo, je še redkejša. Pogosteje pa se pojavi pri najstnikih in odraslih.

Kako poteka zdravljenje?

Štiri ure pred in po vadbi se izogibajte hrani, pišejo pri reviji Expert Review of Clinical Immunology.

Druga opcija je, da se popolnoma izognemo živilom, ki sprožijo reakcijo, če ta seveda poznamo.

Pri tem je pomembno sodelovanje z zdravnikom in drugimi strokovnjaki.

Kadar je vadba edini sprožilec, je stanje nekoliko težje obvladovati, vendar zdravniki lahko pomagajo poiskati vadbo, ki ustreza bolniku in je zanj še varna. Prav tako je pomembno opravljanje testov.

Dr. Murphy sicer omeni še, da se je v 25 letih svojega dela srečal z enim resnejšim primerom, ko je oseba omedlela. Običajno pa se srečuje z ljudmi, ki imajo simptome, povezane s kožo, kot je pojav koprivnice, ali pa se pojavijo otekline, jim otečejo ustnice.  

Viri: www.ncbi.nlm.nih.gov, www.livescience.com in drugi
Preberite še:

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem