Čeprav živimo v obdobju, ko v razvitem svetu vladajo dokaj visoki higienski standardi, težave z dlesnimi kljub vsemu ostajajo visoko na lestvici obolenj zobovja in obzobnih tkiv. Vse od začetka prehranjevanja z žiti človeško zobovje napada karies.
Ravno zaradi tega je nujno, da že od otroških let redno in vestno skrbite za svoje zobe, saj se vam bo le dosledna nega obrestovala v starosti. Vzorec vsakodnevnega čiščenja zob je dobro privzgojiti že najmlajšim, začnite pa takoj, ko se pojavijo prvi zobki.
Zakaj se pojavijo težave
Ravno nezadostno čiščenje zob in zobne obloge so namreč poglavitni razlogi za nastanek vnetja dlesni ali gingivitisa. Kadar gingivitis napreduje in prizadene podporna zobna tkiva, govorimo o parodontitisu. Gre za t. i. parodontalne bolezni, ki poleg vnetja povzročajo uničenje tkiv, ki obdajajo in podpirajo zobe. To so predvsem dlesen, kost, cement in zobni korenini.
Za gingivitis je značilen pojav bolečih in nabreklih dlesni, ki zlahka zakrvavijo. Skoraj vedno je glavni vzrok za njegov nastanek nezadostno čiščenje zob, ki pripomore k temu, da se zobne obloge zadržijo na robu dlesni in povzročijo odgovor organizma. Najboljši pogoji za ustrezno gojišče so v predelu poškodovanih zob, plomb, ortodontskih pripomočkov in v medzobnih prostorih.
Če mehke obloge nekaj dni ostanejo na zobeh, se spremenijo v trdne obloge ali zobni kamen, ki ga z navadnim ščetkanjem ne odstranimo. Do gingivitisa lahko pride tudi zaradi pomanjkanja vitamina C (skorbut), kar je v razvitem svetu precej redko. Večkrat se lahko pojavi v sklopu hormonskih sprememb (nosečnost, menopavza) in nekaterih bolezenskih stanj (sladkorna bolezen, levkemija, AIDS).
Tudi nekatera zdravila otežijo odstranjevanje bakterij in oblog ter vodijo k povišanemu tveganju za nastanek gingivitisa. Sem spadajo tudi kajenje, infekcije žrela in čustveni stres. Svoje prispeva tudi genski zapis vsakega posameznika, saj vsi ljudje niso enako nagnjeni k nastanku obolenja.
Končna posledica zanemarjenega gingivitisa je parodontitis. V žepkih med zobnim vratom in dlesnijo se namreč nabere trda obloga z bakterijami, ki se z leti zažrejo v bližnjo kost, kar v najhujšem možnem primeru vodi celo do izgube zob. Zobna jamica postane namreč tako razjedena, da se zob zrahlja, postane majav in izpade.
Bolezni ne gre podcenjevati, saj lahko kronična vnetna stanja na dlesnih vplivajo tudi na samo sistemsko zdravje človeka. Povzročijo ali poslabšajo lahko srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, vodijo pa lahko celo k prezgodnjemu porodu in nižji porodni teži novorojenčkov.
Pomembna je preventiva
V prvi vrsti je treba redno in pravilno čistiti zobovje, saj le tako dosežemo zadovoljive rezultate. Najpogostejša tehnika je tehnika, pri kateri zobno ščetko pod kotom 45 stopinj naslonimo na rob dlesni ter se nato s krožnimi gibi pomikamo po površini dlesni in zob, ki meji na dlesen.
- Zobe moramo očistiti po vsej površini, ščetkati pa ne smemo pregrobo, da dlesni s tem ne poškodujemo. Ščetkamo počasi in premišljeno ter vedno iz smeri dlesni proti zobu. Nikakor ni odveč, če pri čiščenju medzobnih prostorov uporabimo tudi zobno nitko.
Ker so obloge trdovratne in ker jih v določeni fazi ne moremo več sami odstraniti, moramo njihovo odstranjevanje zaupati strokovnjaku, ki prepreči resno obolenje zobovja. S tehniko glajenja in luščenja zobozdravnik odstrani zobni kamen, morebiti izvede manjši operativni poseg in predpiše ustrezno zaščitno antibiotično terapijo.
Ko tudi zdrave dlesni bolijo
Čeprav redno skrbite za čistočo in zdravje zob, se vendarle lahko zgodi, da občutite občasne ali stalne težave, kot je skelenje, ki ga največkrat povzročajo občutljivi zobni vratovi. Pri tem pride do delnega umika dlesni in razgaljenja dela zobne korenine, največkrat zaradi mehanskih ali kemičnih dejavnikov.
Zobni cement se pri tem hitro odstrani in ne nudi več zaščite dentinu, ki tako postane še občutljivejši. Do umika dlesni lahko pride po naravni poti, saj se v desetih letih dlesen odmakne v povprečju za 1 mm, ali pa ga povzroči pregrobo in nepravilno ščetkanje.
Skelenje se navadno poslabša ob uživanju sladkih in kislih jedi, zato zobozdravniki svetujejo izpiranje ustne votline takoj po njihovem zaužitju. Na trgu obstaja cel kup zobnih krem, ki pomagajo omiliti omenjene težave. Pri čiščenju zob nikoli ne bodite pregrobi, za čiščenje pa raje uporabite nekoliko mehkejšo zobno ščetko. Če so težave večje, imajo zobozdravniki na razpolago posebne premaze, s katerimi zapolnijo razbolela mesta in za nekaj časa omilijo bolečino.
Čeprav se vam morebiti dozdeva, da so vaši zobje in obzobna tkiva navidez zdrava, je vendarle dobro, da vsaj vsakih šest mesecev obiščete svojega izbranega zobozdravnika.
Nikar ne spreglejte:
- bolečih in otečenih dlesni, nagnjenih k pogostim krvavitvam
- nastanka žepkov ob zobeh
- spremembe barve dlesni (iz rožnate v rdečo barvo)
- morebitnega iztekanja gnoja
- slabega zadaha
- majanja zob
Kako si pomagati sami:
- redno in pravilno ščetkajte zobe in dlesni
- uporabljajte zobno nitko
- uporabljajte primerne zobne paste
- pozanimajte se o delovanju zdravil, ki jih jemljete
- zaužijte zadostno količino vitamina C
- dlesni lahko izpirate s kamilicami, žajbljem ali fiziološko raztopino
- uživajte pastile za lajšanje bolečine pri vnetju dlesni in ustne sluznice
- ne pozabite na redne obiske pri zobozdravniku
Zobozdravnik svetuje:
Zvonimir Katić, dr. dent. med. iz ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
Pri razgaljenih vratovih je pomembna izbira pravilne tehnike čiščenja zob, treba je opustiti predvsem horizontalno ščetkanje. Bolje je, da uporabimo mehke ščetke, ki jih moramo tudi redno menjati (vsaj vsake štiri mesece). Uporabimo lahko pasto Sensodyne in opustimo kislo hrano in agresivne pijače, npr. kokakolo.
V večini primerov to zadostuje. Pri napredovalih primerih lahko zobni vrat zaščitimo oz. premažemo z adhezivom, vendar gre v tem primeru le za začasno rešitev, lahko pa tudi naredimo zalivko, ki pa je dolgoročnejša in boljša rešitev. Pri izrazito razgaljenih vratovih (najpogosteje se pojavijo pri recesiji gingive) pride v poštev tudi prekrivanje s transplantatom (običajno z neba).
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?