Če še NIKOLI niste opravili TEH meritev, se nemudoma posvetujte s svojim zdravnikom

Če še NIKOLI niste opravili TEH meritev, se nemudoma posvetujte s svojim zdravnikom (foto: Profimedia) Profimedia
29. 9. 2022

Do bolezni srca lahko privede veliko dejavnikov tveganja, eden od najnevarnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne zaplete pa je ta!

29. septembra obeležujemo svetovni dan srca.  Spodbuja nas k razmišljanju o srčno-žilnih boleznih ter k pravočasnemu ukrepanju.

Do bolezni srca lahko privede veliko dejavnikov tveganja!

Toda zvišan holesterol je eden od najnevarnejših z srčno-žilne zaplete.

Imata ga dve tretjini odraslih prebivalcev Slovenije. Ker ga ne vidimo in ne boli, se ga pogosto sploh ne zavedamo, dokler ni pozno ali celo prepozno.

»Medtem ko hodimo v službo, sestankujemo, uživamo na plaži, jadramo in celo medtem ko spimo, naš holesterol LDL neutrudno kot mikroplastika v oceanu draži naše žilne stene in v njih povzroča vnetje, sili pod notranje sloje žil in povzroča nastajanje oblog. Ko so te dovolj velike, začnejo ovirati pretok krvi in povzročati motnje v delovanju organov,« je povedal dr. Dragan Kovačić, dr. med., specialist interne medicine.

»Holesterol LDL nima prave fiziološke funkcije, povzroči pa ogromno škode in pospešuje staranje žil po celotnem telesu. Vaše počutje v tem primeru ne deluje kot zanesljiv merilnik hitrosti v avtomobilu. Zdi se vam, da se peljete počasi, dejansko pa proti akutnemu in smrtno nevarnemu dogodku drvite z vrtoglavo hitrostjo,« je opozoril.

Kakšne so priporočene vrednosti holesterola?

Vsi bi morali poznati svojo vrednost holesterola LDL in seveda po potrebi ukrepati, dokler je še čas.

Če je vrednost ustrezna, holesterol preverimo vsakih 5 let, sicer pa pogosteje, o čemer se dogovorimo z osebnim zdravnikom.

K temu je spodbudil tudi dr. Kovačić in pojasnil, da se bolniki glede na dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni delijo v 4 skupine – na bolnike z majhnim, zmernim, velikim in zelo velikim tveganjem.

Temu so prilagojene tudi ciljne vrednosti holesterola LDL (< 3 mmol/l, < 2,6 mmol/l, < 1,8 mmol/l, < 1,4 mmol/l), tako da je ciljni holesterol LDL, ki ga skušamo doseči, nižji, če je bolnik bolj ogrožen.

PREVERITE TUDI: Če medtem ko ležite na hrbtu opazite to, se nemudoma posvetujte s svojim zdravnikom

Čim nižje, tem bolje!

Novejše raziskave so pokazale, da je priporočljiv čim nižji holesterol.
Profimedia

Prof. dr. Borut Jug, dr. med., je pojasnil: »Holesterola v preventivni medicini nikoli ne obravnavamo osamljeno, ampak skupaj s številnimi drugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, stres in neugodne socialne okoliščine.

Enaka vrednost holesterola LDL (npr. 3 mmol/l) je za telesno aktivnega 40-letnika neugodna, za 60-letno sladkorno bolnico z zvišanim tlakom ogrožajoča, za 52-letnika, ki je že prebolel srčni infarkt, pa nesprejemljiva.

Zapleteno ocenjevanje ogroženosti in individualni pristop k sleherni posameznici oziroma posamezniku praviloma zahtevata posvet z zdravstvenim osebjem, ki po pogovoru in tehtni presoji oceni, kakšno je tveganje in kateri ukrepi so najprimernejši. Prvi korak pa je seveda zavedanje – poznavanje svojih vrednosti slabega holesterola ter možnosti, ki jih imamo za njegovo obvladovanje.«

Najbolj brezbrižni glede vrednosti holesterola in zdravljenja so mlajši odrasli

Shutterstock.com

»Za to skupino bolnikov je značilna mladostna brezskrbnost, ki izhaja iz prepričanja, da odsotnost bolečine pomeni tudi odsotnost bolezni oziroma odsotnost nevarnosti za njen razvoj,« je povedal dr. Kovačić.

»Običajno gre za moške in ženske v najbolj ustvarjalnem obdobju, v obdobju, ko gradijo, rastejo in osvajajo svoje vrhove, ob tem pa ne opazijo, da ima dan le 24 ur in da jim vsak dan zmanjka nekaj minut zase, za svoje telo, za svoje zdravje.«

Opozoril je še, da večina dejavnikov tveganja za srčni infarkt, kot so zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe ali kajenje, ne povzroča bolečine, ne vpliva na naš videz in ne zmanjša naše telesne zmogljivosti. Ko bi njihova obravnava in zdravljenje lahko zavrla razvoj srčno-žilnih bolezni in preprečila velik delež srčnih infarktov, se zato zanje prepogosto ne zmenimo.

Slovenija je med vodilnimi evropskimi državami pri preventivni skrbi in ozaveščanju širše javnosti o aterosklerozi

»Umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni nam je uspelo zmanjšati pod 40 %,« je povedal prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiolog in predsednik Združenja kardiologov Slovenije.

»V zadnjih 20 letih smo v Sloveniji uvedli sistematično ocenjevanje tveganja za srčno-žilne bolezni in v okviru tega smo holesterol izmerili velikemu številu ljudi. Imamo edinstven, vsem dostopen sistem presejanja odraslih za ocenjevanje srčno-žilne ogroženosti. Čeprav je merjenje holesterola omogočeno in zelo razširjeno, je vedno vsaj okoli 30 % takih, ki nikoli ne pridejo k zdravniku ali pa se ne odzovejo na vabilo,« je pojasnil in končal z željo, da bi bili ljudje bolj pozorni in bi začeli ukrepati, ko je še čas.

Zvišan holesterol je treba zdraviti pod zdravniškim nadzorom!

Danes so na voljo zelo učinkovita in varna zdravila za zniževanje holesterola in maščob v krvi. Zdravniki najpogosteje predpišejo statine, ki preprečujejo srčno-žilne bolezni, milijoni bolnikov pa jih jemljejo že skoraj štiri desetletja.

»So nujno, nenadomestljivo zdravilo za vse ljudi, ki imajo aterosklerozo, njihov učinek pa se meri v zniževanju holesterola LDL. Poleg tega pa statini zelo ugodno vplivajo še na nekatere druge procese, povezane z aterosklerozo, saj uspešno zmanjšujejo vnetja. Mirno lahko rečemo, da gre za zdravila, ki zdravijo aterosklerozo, saj imajo širše indikacije, kot je zgolj zniževanje holesterola. Danes z najmočnejšimi statini, kot je rosuvastatin, v največjem odmerku lahko dosežemo tudi do 60-odstotno znižanje holesterola, v kombinaciji s komplementarnim zdravilom pa tudi do 70-odstotno. S statini lahko zdaj učinkovito dosegamo tudi nekoč neuresničljive cilje. Pri holesterolu brezkompromisno velja zelo pomembna paradigma čim nižje, tem bolje,« je dodal prof. dr. Fras.

Praviloma je treba zdravila za zniževanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje pa ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali le krajše obdobje. Zdravila so še učinkovitejša, če upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja.

Vsak utrip srca je dragocen, zato (s)poznajte svoje vrednosti holesterola in ukrepajte, če so prevelike!

Združenje kardiologov Slovenije. Več preverite na www.zakajtibijesrce.si.