Deset najpogostejših kontaktnih alergenov

11. 6. 2009
Deli
Deset najpogostejših kontaktnih alergenov (foto: Profimedia)
Profimedia

Ni videti ravno najlepše, srbi še tudi po nekaj dneh, glede na intenzivnost se tvorijo mehurčki, mokri predeli ali celo kraste – govorimo o kontaktni alergiji.

V današnjih dneh prizadene dvakrat toliko ljudi kot pred 20 leti. Danes skoraj vsaka peta ženska trpi za močno omejeno rdečico in oteklinami.

Dejstvo: od rastlin, dišav pa vse tja do tekstila in kovin – kot povzročitelj se lahko pojavi skoraj vsaka snov, s katero pridemo v stik. Po posameznem napačnem odzivu imunskega sistema se na kontaktnem mestu vedno znova pojavi ekcem.

Pred vami je seznam povzročiteljev in kako se lahko zaščitite pred njimi.

Bodite pozorni na naslednje simptome

Identifikacija: srbeča kožna rdečica večinoma na rokah – tako nekako je videti tipični kontaktni ekcem. V tem primeru je zelo težko najti povzročitelja. Pri kontaktni alergiji gre za zapoznelo reakcijo naših obrambnih celic. Med dotikom in reakcijo mine večinoma 24 do 72 ur. V tem času pa pridemo v kontakt s številnimi snovmi.

Pogosto pomaga naslednji rek: "Mesto razkrije vir." Srebrna verižica za seboj pusti podobo na dekolteju. Gumb na džins hlačah povzroči srbeče, rdeče urtike na trebuhu. Usnjeni čevlji povzročajo pekoča stopala.

K zdravniku: enako kot pri drugih alergijah tudi pri kontaktni alergiji obrambni mehanizmi telesa nenevarne substance zamenjajo s povzročitelji alergije. Ko imunski sistem enkrat pretirano reagira, si to tudi zapomni. Ob ponovnem kontaktu s snovjo, ki povzroča alergijo, alergenom, vedno znova pride do istih reakcij. Te so lahko sčasoma vedno močnejše. Zato v teh primerih raje obiščite zdravnika.

Naj vam pomaga strokovnjak

Diagnoza: ob sumu na kontaktno alergijo bo dermatolog opravil test z obliži. Preizkusil bo najpogostejše alergene, kot so dišave in aromatične snovi v kozmetiki in čistilnih sredstvih, nikelj (modni nakit, očala, kovanci za 1 in 2 evra), konzervirna sredstva itd. Obliži se na hrbet namestijo za največ tri dni. Če se pojavijo rdečica in mehurčki, gre za alergijo. Zdravnik bo postavil ustrezno diagnozo.

Terapija: osnova vsake terapije je izogibanje alergenu. Če so se simptomi že pojavili, si lahko pomagate s t. i. glukokortikoidi (na primer hidro kortizon) v obliki mazil, sprejev ali krem. Srbenje bo izginilo, vnetje se bo omililo, koža pa se bo pozdravila.

V lažjih primerih pomaga že, če na prizadeto mesto položite hladilne in blažilne obveze z izvlečki hrastovega lubja, nepozebnika, orehovih listov ali črnega čaja.

Ustrezna nega kože

Preventiva: dobro negovana koža je manj dovzetna za kontaktno alergijo. Tveganje za alergijsko reakcijo se še posebej poveča pri suhi koži. Redno mazanje s kremo podpira naravne obrambne funkcije kože, lahko blaži alergijske pojave in jih celo prepreči. Uporabljajte čistilna sredstva, ki ne vsebujejo mil, pH-vrednost pa naj znaša med 5 in 6, 5.

Za krepitev naravnih obrambnih moči: negovalna sredstva na bazi šentjanževke z učinkovino ­betulin ali provitamin dekspantenol (losjon Bepanthol).

Zaščita: če je le možno, se izogibajte alergenim substancam (iz tabele levo). Nova oblačila vedno najprej operite. Najbolje s pralnim praškom za alergike. Ne uporab­ljajte močnih čistilnih ali dezinfekcijskih sredstev, mehčal ali nepotrebnih dišav. Pri čiščenju so nadenite gumijaste rokavice, ki so znotraj oblečene z bombažem. Na roke si vedno nanesite zaščitno kremo za roke.

Deset najpogostejših kontaktnih alergenov

1. nikljev sulfat = zelo razširjena kovina; skriva se v modnem nakitu, gumbih na džinsu, kovancih, zadrgah

2. perujski balzam = zelo pogosto uporabljana dišava in aromatična snov; nahaj se v milu, šamponih, deževnici, losjonih za telo, zobni pasti

3. kobaltov klorid = kovinska sol za utrjevanje in dodatek barvam; skriva se v priboru, navijalkah, naprstniku, vratnih kljukaha

4. tiomersal = konzervirna snov; v čistilnih sredstvih za kontaktne leče, maskarah za trepalnice, make upu za veke

5. kolofonium = aromatična trdna smola; v žvečilnih gumijih, negovalnih sredstvih za lase, pasti za čevlje, barvah

6. volneni vosek = očiščena maščoba surove ovčje volne; v mazilih, kozmetiki, politurah, usnju

7. parafenilendiamin = temno barvilo; v barvah za lase, usnju, krznu, tekstilu

8. neomicin sulfat = antibiotik; v kremah, pudru, mazilih proti vnetju;

9. tiuram = pospeševalno sredstvo vulkanizacije; v elastiki v spodnjem perilu, gumijastih rokavicah in škornjih, kondomih

10. parabeni = konzervirno sredstvo; v negovalnih kremah, šminkah, make upu, vodicah po britju

Test: Kako občutljiva je vaša koža?

Odgovorite na naslednje trditve:

  1. Moja koža je na splošno zelo suha.
  2. Po čiščenju je koža napeta in srbi.
  3. Zjutraj je koža pogosto rdeče obarvana in se lušči.
  4. Na volnena ali grobo tkana oblačila reagiram s srbežem.
  5. Kozmetična sredstva včasih dražijo mojo kožo.

Rezultat: če ste na dve ali več vprašanj odgovorili pritrdilno, je vaša koža občutljiva. Na sicer normalne vplive iz okolja, kot so čistilna sredstva, mila, kozmetika, parfum, nakit ali pasne zaponke, ki pridejo v direkten stik s kožo, reagirate bolj ali manj močno z rdečico, srbenjem ali pa celo z izpuščaji.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"