Katere vaje so za delovanje človeških možganov najboljše

Katere vaje so za delovanje človeških možganov najboljše (foto: Profimedia) Profimedia
8. 12. 2016

Vsak šport pozitivno vpliva na kognitivne procese. Toda nekatere vrste vadbe imajo na telo posebej dober vpliv.

Telesna aktivnost dokazano deluje preventivno, spodbuja kognitivne funkcije in preprečuje oziroma upočasnjuje različna obolenja, na primer pojav Alzheimerjeve bolezni. Znanstveniki pa zdaj vedo tudi to, katere vaje so za delovanje človeških možganov najboljše in zakaj.

Študija, ki jo je na nedavnem letnem srečanju novembra 2016 predstavila Radiological Society of North America, razkriva: medtem ko tako raztezanje kot aerobne vaje spodbujajo miselne procese, pa še zlasti aerobna vadba ohranja možganski volumen, posebej volumen sivine, t. j. tistega dela možganov, v katerem se nahajajo sinapse, preko katerih potekata izmenjava in obdelava informacij med živčnimi celicami.

Študijo so izvedli na Wake Forest School of Medicine in vanjo vključili 34 odraslih ljudi, starejših od 60 let in z blagimi motnjami zaznave. 16 udeležencev je pol leta kar štirikrat tedensko telovadilo na tekaču, sobnem kolesu ali eliptičnem stroju. Preostalih 19 udeležencev pa je prav tako pol leta in štirikrat tedensko izvajalo raztezne vaje.

Obe skupini vadečih so preučili z novo tehniko magnetne resonance, ki so jo za potrebe te študije izvedli najprej ob začetku raziskave in jo nato ponovili čez pol leta ob koncu le-te. Rezultati so zelo zgovorni: pri vseh so zaznali porast t. i. sivine v vseh možganskih predelih, vključno s tistim, ki nadzoruje kratkoročni spomin. Toda ugotovili so, da ima aerobna vadba bistveno večji vpliv na delovanje možganov kot samo raztezanje. Starostniki, ki so aerobno vadili, so po tem polletnem obdobju bolje funkcionirali v vsakdanjem življenju. Starostniki, ki so se 6 mesecev raztezali in niso aerobno vadili, pa v tem smislu niso doživeli napredka. Znanstveniki so namreč pri starostnikih, ki so se le raztezali, s pomočjo MRI naleteli na atrofijo, t.j. zmanjšanje ali upad beline, ki povezuje sivino (večina živčnih vlaken je obdanih z mielinom, maščobno ovojnico značilno bele barve, zato tisti del možganov imenujemo možganska belina), medtem ko tega pojava niso zaznali pri starostnikih, vključenih v aerobno vadbo.

Vir: www.psychologytoday.com

Preberite še:

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri