Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice. Čeprav je Slovenija po razširjenosti te bolezni med evropskimi državami na tretjem mestu, pa se pri nas cepi le približno deset odstotkov ljudi, kar je med drugim posledica slabe ozaveščenosti posameznikov o nevarnostih te bolezni.
Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je klopni meningoencefalitis (KME) zoonoza, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa Ixodes ricinus. Ima dolgotrajne nevrološke posledice pri približno polovici pacientov, smrtnost pa je lahko celo 20-odstotna.
Dve fazi bolezni
Prva faza bolezni se navadno začne sedem do 14 dni po ugrizu okuženega klopa, ko virus vstopi v krvni obtok, in traja šest dni. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna. V tem času bolniki navadno ne občutijo težav ali imajo le blag glavobol.
Druga faza bolezni se začne, ko virus skozi krvno-možgansko pregrado preide v možgane. Telesna temperatura močno naraste (običajno nad 39 stopinj Celzija), pojavijo se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in zbranostjo, včasih hujše motnje zavesti. Mogoča je tudi ohromitev dihalnih mišic.
Zdraviti se je treba v bolnišnici, vendar specifično zdravljenje bolezni ne obstaja, saj učinkovitega zdravila ni. Pri približno dveh tretjinah okuženih se bolezenski znaki ne razvijejo, le protitelesa, približno 20 odstotkov bolnikov občuti le drugo fazo bolezni, zelo redko pa se okužba pokaže s prvo fazo bolezni, ki ji ne sledi druga, meningoencefalitična faza.
Posledice so trajne
Bolezen lahko pusti trajne posledice. Na inštitutu za varovanje zdravja navajajo, da so v zadnjih dveh letih v Sloveniji zabeležili 447 prijavljenih primerov obolelosti za KME, zaradi posledic bolezni sta dve osebi celo umrli.
Posledice vplivajo na kakovost življenja, potrebna sta dolgotrajno bolnišnično zdravljenje in rehabilitacija, oboleli je nesposoben opravljati delo in občuti socialno stisko. Največ bolnikov trpi za dolgotrajnimi močnimi glavoboli in vrtoglavico, zmanjšana je njihova sposobnost koncentracije, nagnjeni so k depresijam, motnjam v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnjam razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.
Kako se zaščitimo?
Najučinkovitejša zaščita pred KME je cepljenje. Ko gremo v gozd, pa lahko poskusimo okužbo preprečiti tudi z uporabo repelentov oziroma sredstev, ki odganjajo klope in mrčes, ter oblačili, ki pokrivajo čim več kože.
Če se je klop že zagrizel v našo kožo, pa je pomembno, da ga čim prej opazimo in odstranimo. »V Sloveniji se vedno več ugrizov klopov zgodi zunaj gozda – v mestnih parkih, na vrtovih –, zato sta zaščita in cepljenje proti klopnemu meningitisu pomembna za vse.
Cepljenje je pravzaprav edina zares uspešna zaščita pred to boleznijo, « pravi prof. dr. Franc Strle, dr. med. , predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Za vse rizične skupine, ki so pri delu izpostavljene okužbi (gozdni delavci, lovci, vojaki …), je cepljenje zakonsko obvezno, Inštitut za varovanje zdravja pa ga priporoča tudi otrokom, starejšim od enega leta.
Živa M. Brecelj
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
