Dermatologinja dr. Katarina Šmuc Berger se v ambulanti vsakodnevno srečuje s posledicami čezmernega izpostavljanja sončnim žarkom. Žal neprijetne posledice pridejo na plano šele z leti, ko je za ukrepanje v glavnem že prepozno.
Kaj najpogosteje spregledamo v težnji po zagoreli polti?
Spregledamo, da rjava barva traja dva meseca, škoda pa vse življenje. Žal je cena za dva meseca lepe barve previsoka. Škoda se pojavi pozneje, šele čez desetletja, in takrat je težko izničiti vse, kar smo ji naredili. Zato se sončite po pameti. Pojdite ven, kolesarite, hodite v hribe, ukvarjajte se s športom … To so koristne stvari, vendar naj bodo res zdrave v celoti. Treba se je zaščititi pred soncem, da pozneje ni nobenih težav.
Verjetno so tisti, ki se hodijo sončit, že ozaveščeni, kako pa je s tistimi, ki so izpostavljeni sončnim žarkom vsakodnevno?
Tisti, ki se sončijo, uporabljajo kreme predvsem zato, da bo porjavelost trajala dolgo in da bo enakomerna. Težava je pri tistih, ki so na soncu zaradi drugih razlogov. Recimo ženske rade vrtnarimo, kaj urejamo okoli hiše . . Potem pa se čez leta na podlahteh pojavijo rjavkasti madeži, ki jih nikakor ne moremo odpraviti, pegice po obrazu, na licih, vratu . . Tudi tisti, ki smo zunaj v prostem času in ne gremo na sonce le zato, da bi porjaveli, se moramo primerno zaščititi.
S kakšnimi poškodbami, ki so posledica neprimernega izpostavljanja soncu, se srečujete v ambulanti?
Gre za prezgodnje staranje kože. Najprej se pojavijo fine gube, ki jih imamo sicer vsi, pozneje pa rumenkasta zabarvanost kože pri strani na čelu, stanjšana koža, madeži, bolj se vidijo razširjene žilice in kapilare.
Kako je s kožnim rakom v Sloveniji?
Ta je na pohodu. V raziskavah iz leta 2006 je bilo odkritih 400 melanomov v Sloveniji, kar ni zanemarljiva številka. K sreči z ozaveščanjem opozarjamo nanj in je večja možnost, da ga odkrijemo v zgodnejši obliki. Obstaja pa še druga oblika raka, ki k sreči še ni tako nevaren, je pa izjemno pogost. Ne mine dan v ambulanti brez takšnega primera.
Na katere znake moramo biti pozorni, kaj nas opozarja, da z našo kožo ni vse najboljše?
Pozorni moramo biti na drobne luske, podobne drobnemu trdovratnemu prhljaju, ki jih imenujemo aktinične keratoze. Velikokrat se pojavijo na nosu, na ličnicah, se pravi na najbolj izpostavljenih delih kože. Te neprijetne luske nikakor ne morete spraviti stran in tudi, ko jih opraskate, se ponovno pojavijo. To je že predrakava sprememba, ki jo dermatologi pomrznemo ali predpišemo določene kreme, ki to škodo popravijo. Se pravi, da je treba samo poiskati pomoč.
Kaj pa uporaba solarija?
Solariji so skrajno nezaželeni, ker vsako izpostavljanje UV-žarkom na določen način koži škoduje. Porjavelost kože je znak obrambe, ne pa njene lepote. Zakaj bi delali škodo po nepotrebnem, samo zato, da bomo rjavi. Če že želimo porjaveti, pojdimo v naravo, v hribe, delajmo na vrtu, tecimo, počnimo nekaj, kar ima vsaj še kakšen drug koristni učinek. Barva v vsakem primeru ne bo trajna, trajna bo le škoda, ki pride na površje šele pozneje, in takrat se velikokrat več ne da vsega popraviti, ker je že prepozno. Pri raku veliko ljudi čaka, da bo začelo boleti, vendar te stvari ne bolijo.
Verjetno dermatologi raje težite k preventivi kot zdravljenju?
Ozaveščamo ljudi, da je boljše preprečiti škodo, sploh prezgodnje staranje. Saj se bo zgodilo vsem nam slej ali prej, vendar pozneje se nam bo zgodilo, bolj bomo veseli. Preventiva je pomembna, tako da dermatologi ne svetujemo zgolj uporabo zaščitnih krem, ampak tudi pametno obnašanje na soncu, kar pomeni, da aktivnosti na prostem načrtujemo, ko sonce ni najmočnejše, po možnosti se zaščitimo s kakšno gosto tkanino, majčko, šalom ali ruto, ker je to še bolj učinkovito, če pa ne gre, potem je treba uporabiti kreme, in to na pravi način.
Suzana Golubov
Foto: Grega Gulin
vir. Lisa
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
