Visok krvni tlak je lahko posledica mišične napetosti. Znanstveniki so odkrili mehanizem, s katerim zatilno mišičje uravnava žilni tonus.
V sedečem položaju so mišice bolj napete kot v ležečem položaju. Zlasti napetost v predelu zatilja lahko povzroči povišanje krvnega tlaka. Obratno pa krvni pritisk lahko pade po kiropraktični obdelavi tega predela. Kaj natančno se medtem dogaja v telesu, je bilo doslej neznano.
Nedavno se je skupina angleških, japonskih in madžarskih raziskovalcev na leedski univerzi temu pojavu podrobno posvetila. V laboratorijskih poskusih so na podganah in miših proučevali podaljšano hrbtenjačo – predel, ki povezuje možgane in hrbtenjačo in ki je neposredno povezan z mišičjem zatilja.
Raziskovalci so pri tem odkrili, da se impulzi iz podaljšane hrbtenjače prenašajo naprej v predel možganov, imenovan nucleus tractus solitarii (NTS), ki uravnava dihanje, krvni tlak in srčni utrip. Obremenitev zatilnih mišic je v stoječem položaju povsem drugačna kot v ležečem položaju, zato lahko zatilno mišičje, podobno kot ravnotežni organ v notranjem ušesu, možganom posreduje informacije o položaju telesa.
Služi jim kot nekakšna vodna tehtnica. Ko se spremeni drža telesa, NTS ustrezno prilagodi krvni tlak in ga tako obdrži v ravnovesju.
Če zatilno mišičje pošilja nenavadne signale, na primer zaradi zakrčenosti, lahko to neposredno učinkuje na krvni tlak. Po mnenju znanstvenikov bi bilo tako morda možno pojasniti številne težave, od deformacij telesne drže do nihajnih poškodb vratne hrbtenice.
Vir: Geo
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
