Nekatera zdravila, ki so v lekarni dosegljiva brez recepta, lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti voznika.
Mednje spadajo na primer:
- zdravila proti potovalni bolezni,
- za zdravljenje suhega kašlja,
- protibolečinska z vsebnostjo kofeina,
- za zdravljenje alergije,
- zdravila z zdravilnimi zelišči ali njihovimi izvlečki za pomirjanje.
Prisotnost učinkovin ali njihovih presnovkov v krvi ali seču, za katera velja absolutna prepoved upravljanja vozil in strojev, je zakonsko opredeljena kot prekršek.
Ob uživanju zdravil, drog in drugih psihoaktivnih snovi se srečamo tudi s problemom (sočasnega) uživanja alkohola. Ta poveča pomirjevalni učinek pomirjeval in uspaval, močnih analgetikov oziroma zdravil proti hudim bolečinam, nekaterih zdravil za zdravljenje povišanega krvnega tlaka in mišičnih relaksantov, zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Pri čezmernem uživanju alkohola je ta učinek lahko povečan celo do te mere, da izzove komo ali celo smrt.
Kaj sploh je zdravilo
Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, ponovni vzpostavitvi, izboljšanju ali spremembi fizioloških funkcij. Zdravilo se uporablja za zdravljenje, lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje bolezni.
Zdravila primarno delujejo na psihične funkcije, ki so ključne za varno vožnjo. Zelo pomembna je povezava med uporabo zdravil in varnostjo cestnega prometa. Zdravilo lahko vpliva na sposobnost ocene prometnih razmer, na hitrost odziva ali na nadzor dejanja. Poškodbe v prometnih nesrečah pa so glavni vzrok zdravstvenih težav prebivalstva do 44. leta starosti.
Prometna (ne)varnost
Vsaka četrta prometna nesreča je v neposredni ali posredni povezavi z jemanjem zdravil, petina zdravil, ki jih uporabljamo za zdravljenje, vpliva na psihofizične sposobnosti in kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na psihofizične sposobnosti pri upravljanju vozil in strojev.
Zdravila imajo poleg zdravilnih še veliko drugih učinkov, kot so:
- znaki zaspanosti,
- zmanjšana pozornost,
- upočasnjena hitrost odziva ali nadzor dogajanja,
- vrtoglavica,
- motnje vida in sluha,
- slabost,
- nenadna agresivnost.
V nasprotju z alkoholom, kjer je povezava med njegovo popito količino oziroma njegovo koncentracijo v krvi in njegovim vplivom na sposobnost upravljanja vozil in strojev določena, pri zdravilih takih mejnih vrednosti ne poznamo.
Zdravila, ki delujejo na osrednje živčevje (možgane in hrbtenjačo), najpogosteje zelo močno vplivajo na sposobnost upravljanja vozil.
Njihovi glavni in neželeni učinki namreč zelo posegajo v posameznikove psihofizične sposobnosti, predvsem na zbranost, pozornost, koordinacijo gibov, hitrost odziva, mišično moč in kritičnost ocenjevanja situacije.
Pojavijo pa se lahko tudi pomirjajoči učinki, ki povzročijo zaspanost, utrujenost, zmanjšano mišično moč, in spodbujajoči učinki, ki motijo predvsem koordinacijo gibov in povzročijo agresivnost ali druge spremembe osebnosti, npr. pretirano samozavest.
Raziskave prometnih nesreč kažejo, da jih praviloma povzroči več dejavnikov skupaj. Tako so v vsaki prometni situaciji vedno aktivni vsaj trije dejavniki: voznik, vozilo in cesta, praviloma pa še drugi, druga vozila, vozniki, pešci, sopotniki, vreme idr.