Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič, ki dela v Zdravstvenem domu Moste, se z vsemi močmi zavzema za čim bolj dostopno ustno higieno ter ozaveščanje vsakega posameznika na tem področju.
Kako je z ustno higieno pri nas?
Tadeja: Ustni higieniki so po svetu kar razširjen profil, v Ameriki so že pred časom praznovali 100-letnico obstoja, pri nas pa je to področje razmeroma novo, večina ustnih higienikov pa ima zasebno prakso.
V Zdravstvenem domu Moste želimo ustno higieno približati srednjemu in nižjemu sloju, ki si ne more privoščiti storitev zasebnega ustnega higienika, ki stanejo od 50 evrov in tudi več kot 100 evrov. Tudi pri nas je ustna higiena plačljiva, imamo pa razumne cene, obenem pa se zavzemamo za preventivo zobozdravstva in ljudi ozaveščamo o ustni higieni.
Kaj pa je ustna higiena?
Tadeja: Številni še ne vedo, kaj je zobni kamen. Še vedno jih veliko meni, da je estetski problem, pa ni, je zdravstveni, saj uničuje obzobna tkiva, ki držijo zob v ustih, brez vezivnih tkiv pa se zob začne majati in izpade. To se lahko zgodi zelo hitro, lahko pa šele sčasoma. Večinoma je neboleče in lahko se zgodi, da je že prepozno za ukrepanje. Ko se pojavijo parodontalni, obzobni žepi, jih je mogoče kirurško samo zmanjšati, ne pa več odpraviti.
S čim vse se v vaši ordinaciji ukvarjate?
Tadeja: Ozaveščamo pacienta, ga dobro pregledamo in povemo, kakšno je stanje v ustih, mu svetujemo, kako pravilno čistiti ustno votlino, opozorimo, kaj dela narobe, vprašamo, kaj sam počne. Ko ugotovimo stanje, ukrepamo.
Čistimo trde in mehke zobne obloge, zobna zabarvanja, pri žepih luščimo in gladimo korenine, imamo kontrolne preglede, dokler žepi niso pozdravljeni, jih čistimo, dokler je krvavitev v teh žepih. Ob skelenju premažemo zobne vratove s pripravki proti skelenju, pacientom priporočamo določene zobne kreme, da si lahko pomagajo tudi sami.
Higieniki ljudem povemo, kako naj si čistijo zobe pri določenih težavah, ker nimajo vsi enakih težav. Najslabše je, če človeka samo pozdraviš, vse urediš in mu nič ne poveš. Higienik mora pacienta ozavestiti, kako naj pravilno skrbi za ustno higieno doma, in mu povedati, kaj je narobe, da si bo lahko čim bolj pomagal sam, opravljamo pa tudi kontrole.
Na teh ugotovimo, ali smo pacientu dovolj dobro razložili in ali nas je poslušal. Če ni, mu še enkrat očistimo, kar se mu je nabralo v kratkem času, še enkrat razložimo o ustni higieni in znova naročimo čez nekaj časa. Navadno jih naročimo po 14 dneh, potem pa čez mesec dni, ker se ljudem lahko v kratkem času nabere ogromno kamna.
V tako kratkem času?
Tadeja: Lahko, če si ne čistijo dovolj dobro zob, odvisno pa je še od prehrane. Včasih ne upoštevajo nasvetov in imajo izgovore, da nimajo časa za dosledno čiščenje zob, v resnici pa se jim ne da ali imajo določene življenjske težave in se ne posvečajo sebi.
Pravite, da pri skrbi za zobe ni izgovorov?
Tadeja: Ne, vsak bi moral največ sam narediti zase, potem teh težav ne bi bilo toliko. Starejši ljudje niso toliko ozaveščeni. Danes mladina dobi določene informacije že v šoli, včasih pa se o tem sploh ni toliko govorilo. Starostniki imajo včasih v ustih različne hraste, nimajo očiščenih zob, ker niso ozaveščeni.
Pravijo, da ni treba čistiti zob, da gre samo za estetski pomen, in sploh ne vejo, kaj je parodontalna bolezen. Ko izgubijo zobe, pravijo, da jih je tudi njihova mama pri 20 ali 30 letih. V resnici genetika ni odločilna, sploh pa če veš, da imajo v družini slabe zobe, si te čistiš še bolj. Paciente opozorim, da za ustno higieno nista dovolj samo krema za zobe in ščetka, ampak več pripomočkov. Zato je treba zobno higieno uvesti v javno zdravstvo.
Navadno so ljudje, ki hodijo k zasebnemu zobozdravniku, preskrbljeni. V javnem zdravstvu pa so zobozdravniki obremenjeni in se bolj ukvarjajo z zdravljenjem zob, s kurativo, ustni higieniki pa delamo bolj preventivno. Ozaveščamo ljudi, jim pozdravimo dlesen, da ima tudi zobozdravnik lažje delo, ker je veliko lažje delati, če je dlesen zdrava, kot če je vneta. Če je človek ozaveščen in še ti gradiš na tem, se vse skupaj zelo hitro pozdravi, ko mu popravijo še zobe.
Verjetno je pomemben tudi odnos do pacienta?
Tadeja: Pozitiven pristop je pomemben, vsi naredimo kdaj kaj narobe, tudi jaz. Vseeno moram pacientom biti za vzor. Preden pacientom priporočim ščetke za zobe, jih sama preizkusim, tistih, ki mi ne ugajajo, ne morem priporočati.
Ali je dovolj, če umivamo zobe zjutraj in zvečer?
Tadeja: Dovolj je, če smo natančni. Ljudje, ki so podvrženi boleznim, imajo slabo genetsko zasnovo, so kadilci … si morajo čistiti zobe po vsaki jedi, če dvakrat na dan ni dovolj.
Ker imajo bolj občutljive dlesni?
Tadeja: Ne, dlesni se vnamejo, ko so tam obloge, v teh oblogah so bakterije, njihovi kisli produkti pa povzročajo propad. Ko je ogromno oblog, je tudi toliko več bakterij, ker se te hranijo z našimi celicami. Ko pa se hranijo, tudi odplakujejo in njihovi odpadni produkti so kisli in ti povzročajo propad obzobnega tkiva. Umazanijo je treba spraviti ven.
Pri vnetjih ljudje mislijo, da ne smejo čistiti tam, kjer je vnetje, ker jih boli. To je napačno, tam je treba še bolj čistiti. Posameznik gre lahko do zobozdravnika in ta mu svetuje, kako si lahko pomaga, ali v lekarno, kjer mu tudi znajo svetovati. Najprimernejši so mehka ščetka, določene kreme in izdelki, ki so namenjeni proti vnetjem.
Ti izdelki so na voljo tudi v drogerijah. Pomembno je, da je ščetka mehka, da si nitkamo zobe oziroma uporabljamo ščetko za prostore med zobmi, saj mora ustna votlina biti ekstremno čista. Za vsako rano v ustih, vsako vnetje moramo poskrbeti kot za rano na roki. Največkrat pa rane, ki jih vidimo, čistimo redno, tiste v ustih, ki jih ne vidimo, pa pustimo. Torej smo neuki in narobe razmišljamo.
Kaj pa ustne vode?
Tadeja: Nekatere preprečujejo vnetja, druge pa so za boljši dah. Ko človek nima več vnetij, mu ne priporočamo več uporabe gelov, ustne vode …, ker živimo v sožitju z bakterijami. V ustih, kot na vsem telesu, so pozitivne in negativne bakterije, vprašanje je, kaj naredimo s tem, ko pobijemo vse bakterije.
Ko se vnetja nehajo, priporočimo druge stvari za boljši občutek čistoče po čiščenju zob. Ustne vode naredijo čez zobe film, da so bolj gladki in imamo svež dah. Treba je vedeti, da parodontalna bolezen lahko vpliva na sladkorno bolezen. Dokazno je, da bakterije lahko pridejo do srčnih zaklopk prek krvotoka.
Posledično lahko parodontoza povzroča možgansko kap, srčni infarkt. Tako kot stanje v ustih lahko vpliva na sistem, tako sistem vpliva na stanje v ustih. Pravzaprav pa ni druge formule kot to, da je ustno votlino treba dobro čistiti. Ne smemo uporabljati trde ščetke, ker z njo uničimo pripenjališče dlesni, zato se dlesen umakne stran od krone.
Sčasoma začnemo odnašati še samo zobovino in tako nastanejo nepopravljive poškodbe. Ščetka mora biti mehka, zato zobe dalj časa ščetkamo, vsaj tri minute. Treba si je vzeti čas, po krtačenju je treba zobe znitkati, če še vedno ostane občutek nečistosti, je dobro ščetkati še s čopasto ščetko ob vratu zoba.
Na koncu je dobro očistiti tudi jezik, lahko z mehko ščetko ali s strgalom za jezik, nekateri priporočajo tudi gazo, ki si jo ovijejo okrog prsta. Za čiščenje zob zobotrebci niso priporočljivi, ker so leseni in nam lahko ostane kakšna iverka in se nam lahko znova vname.
Kaj pa kontrole?
Tadeja: Kontrole so enkrat na leto, če pa je pacient že imel parodontalno bolezen in ima obrobne žepe, je pametno hoditi na pol leta. Če opaziš, da ni prav vešč v ustni higieni, je dobro, da so na začetku pregledi na tri mesece, ko vidiš, da si ga ozavestil, pa na pol leta in šele potem na eno leto.
Napisala: Suzana Golubov
Foto: Sašo Radej
Novo na Metroplay: Kako hitro in enostavno pripraviti uravnotežen obrok? | Žana Hrastovšek
