Pogosto pri vzdržljivostnih športih slišimo izjave, da je psiha tista, ki človeka pripelje do cilja. Podobno velja tudi za maraton. Večina tekačev, ki so že kdaj pretekli maraton, bi se z zgornjo tezo strinjala. Pomembno vlogo poleg kondicijske priprave igrata tudi mentalna trdnost in psihična priprava, ki pomagata tekaču do konca.
Do zanimivega dejstva pa nas pripelje vprašanje, kako se tekači običajno pripravljajo na maraton? Gotovo se vsi pripravljate kondicijsko. Koliko od vas pa tudi mentalno?
V resnici se tekači hitreje mentalno utrudijo kot fizično, kar nakazuje na to, da mentalno niso dovolj pripravljeni ali da sama motivacija ni dovolj visoka. Pri pripravi na maraton ali kakršenkoli drug tek je pametno nekaj pozornosti posvetiti tudi mentalnemu treningu in procesu postavljanja ciljev, ne le kondicijski pripravi. Trdo delo, trening in psihična priprava so tisti trije faktorji, ki bodo tekača popeljali do končnega cilja, prek ciljne črte.
O samih procesih treninga lahko preberete marsikje, le malo pa vas verjetno ve, kakšna naj bi bila psihična priprava na maraton.
Mnogo psiholoških tehnik lahko uporabimo za treniranje svoje mentalne stabilnosti, ki nam koristi v ključnih trenutkih med maratonom. Psihično pripravljenost in mentalno trdnost je treba trenirati ravno tako kot fizično. Smiselno jo je vključiti v sam proces tekaških treningov.
Cilji psihološke priprave so razvijanje, treniranje in optimiziranje tistih psihičnih lastnosti, ki bodo pripomogle k uspehu tekača na maratonu oziroma mu bodo pomagale k premagovanju ovir med samo preizkušnjo. V procesu psihološke priprave strmimo k temu, da bo tekač s specifičnimi psihološkimi tehnikami obvladal svoja notranja stanja, nemire in utrujenost, dolgočasje in odstranil občutke bolečine, ki nastanejo med daljšo tekaško preizkušnjo. Poleg naštetega si s psihološkimi tehnikami tekači lahko pomagajo pri odpravljanju strahu pred neuspehom, visoko predtekmovalno anksioznostjo, povečujejo si samozaupanje in poskušajo nadzorovati negativne misli.
Psihično pripravo na maraton bi lahko razdelili na tri vidike:
1. Nadzorovanje telesnih stanj napetosti
Bistveno je, da se zna tekač med samim procesom treninga tudi spočiti in sprostiti. Veliko ljudi na splošno z različnimi športi še dodatno izčrpava telo, medtem ko radi pozabijo, kako pomemben je tudi tako imenovani pasivni odmor. Tekač si lahko pomaga z različnimi psihološkimi tehnikami sproščanja, kot so avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija, dihalne vaje, hipnoza ali katere druge vzhodnjaške sprostitvene tehnike. Navadno so tehnike sproščanja tudi osnova za nadaljevanje mentalnega treninga.
2. Nadzorovanje misli in učenje tehnike disociacije
Drugo zelo pomembno področje pri pripravi na maraton je učenje nadzorovanja negativnih misli. Vemo, da smo pod stresom bolj dovzetni za vpliv negativnih misli in sama maratonska preizkušnja predstavlja posamezniku določen stres. Še posebej med samim maratonom. Takrat je tekač zelo podvržen negativnim mislim, zato je prav, da se že prej nauči nadzorovati misli, ustavljati negativni miselni tok in preobračati te misli v pozitivne. Učinkovita tehnika, ki pride prav vsakemu tekaču, je tehnika odstranjevanja bolečine, ki ji rečemo tehnika disociacije. Gre za to, da tekač v trenutkih krize preusmeri pozornost in prekine povratno informacijo o bolečini in utrujenosti. Tako se z njo lažje sooča, saj je ne doživlja več tako intenzivno, kot bi jo, če bi se osredotočal na njo.
3. Psihična priprava na sam maraton
Psihična priprava na sam maraton poteka tako, da si tekač poskuša z uporabno vizualizacije predstavljati sebe v ključnih trenutkih maratona, pred začetkom, na startu, na sredini maratona, v zadnjem kilometru ali v trenutkih krize. Miselno predstavljanje aktivira enake možganske centre in izzove podobne dražljaje, kot jih resnične aktivnosti. Le da je intenzivnost možganski valov pri predstavljanju nižja. Prek vizualizacije tekač izzove situacijo, ki jo najprej razdela, predela in reši na miselni ravni. Tako pozneje resnično situacijo lažje obvlada.
Vsa pridobljena znanja in sposobnosti prek mentalnega treninga bo moral znati tekač uporabiti med samo preizkušnjo in na treningih. Če se bo uspešno kondicijsko in psihično pripravil, bo vsekakor tekaška preizkušnja lažja in prijetnejša.
Eva Kovač, športna psihologinja
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
