Britanski in AmeriŠki virologi so nedavno ugotovili, da je virus, ki je leta 1918 po vsem svetu pomoril od 50 do 100 milijonov ljudi in ga poznamo pod imenom španska gripa, pravzaprav sev virusa ptičje gripe. Ta je mutiral v obliko, prenosljivo med ljudmi. Od virusov ptičje gripe naj bi se razlikoval le po manjšem številu aminokislin. Španska gripa velja za največjo epidemijo 20. stoletja. Začela se je ob koncu prve svetovne vojne in je zahtevala več kot dvakrat toliko žrtev kot sama vojna. Okuženi z virusom so pogosto umrli v nekaj dneh, večina pa jih je bila mladih in zdravih, kar je za gripo zelo neobičajno. Začelo se je s kihanjem in rahlo vročino, končalo pa s hudimi krvavitvami iz pljuč in smrtjo. Takrat so umirale cele družine. Veljal je pregovor, da se je neke družine dotaknila gripa. Ljudje so umirali hitreje, kot so mizarji klesali krste, zato so se za pokope uporabljali vse možno. Če je bilo truplo preveliko, so mu zlomili noge in ga stlačili v zaboj.
Odkritje je med znanstveniki vzbudilo resne skrbi
zaradi virusa ptičje gripe H5N1, ki je v zadnjih mesecih v Aziji zahteval že najmanj 60 življenj. Odkrili so tudi, da je virus gripe podobno mutiral še leta 1957 in 1967, ko sta človeški obliki virusa gripe prevzeli nekaj genov od virusa ptičje gripe. Takrat na srečo smrtonosne pandemije ni bilo … Domnevajo, da je virus mutiral s pomočjo vmesnega prenašalca, na primer prašiča, ki lahko gosti tako človeške kot ptičje viruse. Mutacije so spremembe zgradbe ali količine genskega materiala, deli genov se lahko izbrišejo, zamenjajo, premestijo. Dovolj je že sprememba ene molekule.
Ljudje
so zaradi španske gripe umirali le kak dan po izbruhu bolezni. Najverjetneje zaradi burnega odziva imunskega sistema, imenovanega citokinski vihar. Drugi pa so umirali po več tednih, predvsem zaradi pljučnice, ki je prizadela imunsko oslabljen organizem. Danes zelo stari ljudje, ki so omenjeno gripo preživeli, se spominjajo, da je bila bolezen takrat nekaj povsem novega, nihče je ni poznal. Ljudje so bili šokirani in zaskrbljeni, saj niso vedeli, kaj naj naredijo. Po skoraj stoletnem razvoju medicine pa se glede morebitnega vnovičnega izbruha ni veliko spremenilo: še vedno nismo dovolj pripravljeni na izbruh in ne poznamo, kolikšne razsežnosti lahko bolezen povzroči.
Strokovnjaki ne morejo predvideti števila obolelih, še manj števila umrlih. Saj niti ne vejo, ali bo virus mutiral in se prenašal tudi med ljudmi.
V času, ko nas svetovni politiki nenehno svarijo pred novimi terorističnimi napadi, je stopnjo nevarnosti virusa mogoče določiti tudi s tem, ali bi ga teroristi lahko uporabili kot orožje za množično ubijanje. Če ni dovolj nalezljiv in smrtonosen, ga Al Kajda gotovo ne bi uporabila v svojih napadih, na primer razpršila nad gosto naseljenim območjem. Da boste vedeli, virus gripe je po ocenah ameriških strokovnjakov za biološke napade enakovreden antraksu, takoj za zelo odpornim bacilom tuberkuloze! Seveda tukaj niso mišljeni virusi navadne sezonske gripe (influenca A, B in C), proti katerim vsako leto poteka cepljenje. Ti okužijo dihalni sistem in povzročajo kašelj, bolečine v mišicah in mogoče tudi slabost, prav gotovo pa ne smrti pri ljudeh z zdravim imunskim sistemom. Teroristi bi lahko uporabili virus, ki je povzročil špansko gripo, na primer mutiran virus influence A. V najbolj dramatičnem scenariju – če bi nastopila pandemija – bi bilo več mrtvih kot pa v dosedanjih svetovnih vojnah. In to le v obdobju šestih do 18 mesecev. Ampak pustimo take scenarije režiserjem znanstvene fantastike.
Od
leta 2003 je virus H5N1, virus ptičje gripe, v jugovzhodni Aziji umoril okoli 60 ljudi, najmanj dvakrat toliko jih je zbolelo na območju Vietnama, Tajske, Kambodže in Indonezije. Seveda to ni veliko, vendar moramo upoštevati, da se virus zelo težko prenese na človeka, in sicer le v tesnem stiku z okuženo živaljo. Torej je možnost okužbe zanemarljiva. Za izbruh pandemije je potrebna, kot smo že omenili, mutacija virusa in preskok z ene vrste na drugo. Zadnji dve pandemiji gripe sta bili ptičjega izvora.
Obstaja pa še en dejavnik, poudarjajo infektologi, od katerega je odvisno, kakšne bodo razsežnosti morebitnega izbruha. Obstajata namreč dve genski različici H5N1: visoko in nizko patogena. Prva pomori skoraj vso perutnino, ki se okuži, in pri morebitnem preskoku ohrani velik delež patogenosti. Nizko patogena je veliko manj nevarna. V tem trenutku je več sto milijonov ptic okuženo z visoko patogeno obliko virusa.
V prvi polovici letošnjega leta je Svetovna zdravstvena organizacija objavila šokanten podatek, da bi pandemija gripe lahko prizadela več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Številka je tako v nebo vpijoča, ker v nasprotju s sezonsko obliko gripe pred tem sevom nihče ni varen.
Cepljenje proti navadni sezonski gripi zdravniki posebej priporočajo otrokom in starejšim. Preostalim naj se ne bi bilo nujno izpostavljati igli, kajti zdravi in imunsko zmožni ljudje se hudemu obolenju lahko izognejo. Pri H5N1 pa ni tako – visoko patogeni obliki ne more ubežati nihče, ne mladi ne stari.
“V normalnih sezonah je skoraj vsakdo odporen pred okužbo, bodisi da je cepljen bodisi da je prebolel gripo v prejšnjih letih, ” trdijo infektologi. “Ob pandemiji pa nihče od nas nima vzpostavljene poprejšnje imunosti, saj gre za novo bolezen. Zato je smrtnost visoka tudi pri starostnih skupinah, ki po navadi ne obolevajo za hudo obliko. ”
Dovzetni za bolezen bodo tudi popolnoma zdravi in postavni dedci v 20. in 30. letih – torej tisti, ki imajo najmočnejši imunski sistem. Torej, naši preljubi bralci, čeprav vsak dan tečete in dvigujete uteži in igrate košarko, tudi vi niste varni. Kot smo omenili že na začetku prispevka, je španska gripa leta 1918 kosila predvsem med najodpornejšo populacijo. Nihče ne ve, zakaj. Američani radi postrežejo z naslednjo zgodbo. Leta 1918 je bila odpovedana šesta tekma finala Stanleyjevega pokala v ameriški hokejski ligi med Montrealom in Seattlom. Vzrok: pet igralcev in menedžer Montreala je zbolelo za gripo. Eden od hokejistov je štiri dni po odpovedi tekme umrl …
“V normalnih okoliščinah človek gripo preboli mimogrede, skoraj na nogah. Saj vsi, ki nas daje kašelj, smrkamo in imamo vročino, povemo, da imamo gripo. Kar ni popolnoma pravilno, ampak se fraza zelo drži, ” se nasmehnejo strokovnjaki. Pri navadni gripi se smrt v omenjeni starostni skupini pripeti izjemno redko, pri H5N1 pa je smrt zdravega mladca nekaj povsem običajnega. Na jugovzhodu Azije zbolevajo in umirajo zdravi ljudje. Trenutno je tam smrtnost 50-odstotna.
Podobnosti z ebolo?
Večina nas s televizijskih dnevnikov in časopisov, še bolj pa iz ameriških filmov pozna ebolo. Gre za virus, ki povzroča hemoragično mrzlico. Zaznamujejo ga povišana telesna temperatura, mrzlica, splošna slabost, bolečine v mišicah, glavobol in vnetje žrela. Med drugim sledijo krvavitve v prebavilih, iz nosu, v vagini. Virus okvari zlasti jetra, vranico in ledvici, manj trebušno slinavko, osrednje živčevje in srce. Smrt običajno nastopi 7. do 10. dan bolezni, umre 50 do 90 odstotkov bolnikov. Bolezen se pojavlja v Centralni in Južni Afriki. Zaenkrat ne poznamo niti cepiva niti zdravila. Vse, kar lahko zdravniki naredijo, je, da odsvetuje potovanje na endemična območja. In ptičja gripa se glede patogenosti z ebolo popolnoma enakovredno kosa … Naslednja podobnost med ebolo in ptičjo gripo je, da se obe na človeka preneseta prek živali.
Kot smo že omenili, je za okužbo človeka potreben tesen stik z obolelo ptico, to je na primer pogosto pri rejcih perutnine ali pa lovcih divjih petelinov. Za zdaj še ni hitrega in lahkega prenosa virusa med ljudmi. Zelo tehtno vprašanje je, ali se bo sploh zgodil kakršenkoli antigenski premik, ki bi toliko spremenil lastnosti virusa, da bi bil usoden za ljudi.
Pri antigenskem premiku se spremenijo beljakovine v samem virusu. To se lahko zgodi, če se človek, ki preboleva navadno gripo, okuži še s H5N1. V tem primeru bodo pljuča obolelega postala eksperimentalni laboratorij, ki bi ga bil zelo vesel tudi Frankenstein. Oboji virusi bi se pomešali – genski zapis navadne gripe bi se kodiral v genom virusa ptičje gripe. Rezultat tega bi bila mutacija virusa, ki bi imel zmožnost hitrega in preprostega širjenja med ljudmi.
Iz do zdaj napisanega lahko razberemo naslednje: vse, kar je napisano, ima obliko pogojnika. Kar pomeni, da je vse, kar pišemo, le hipotetično. Če se bo zgodilo to, potem je neka verjetnost, da se bo zgodilo tudi to … Veliko čejev. Zaenkrat preveč, da bi nas moralo skrbeti.
Možne poti reševanja
Če pa bi se kljub majhni možnosti pripetilo, da bi virus mutiral, potem imamo dve možnosti za zajezitev pandemije in z njo katastrofe: uničiti vsako s H5N1 okuženo ptico, preden se geni pomešajo, ali pa odkriti cepivo proti virusu in cepiti vsakogar. Za prvo si že nekaj prizadevajo odgovorni v jugovzhodni Aziji že od leta 1997. Na žalost pa je virus vedno korak pred strokovnjaki. Za drugo strategijo – cepivo zoper človeško različico H5N1 – si znanstveniki prizadevajo že dlje časa. V začetku jeseni so madžarski strokovnjaki v svet poslali novico, da so odkrili cepivo … Vendar so pri nas strokovnjaki skeptični: četudi je cepivo učinkovito, je potrebnih še veliko predkliničnih in klničnih poskusov, treba ga je tudi formalno registrirati. In tudi kapacitete proizvajalca so veliko premajhne, da bi se lahko zaščitili. Karkoli že bo s tem cepivom, zdaj so informacije o njen popolnoma potihnile. Torej, kot da ga ne bi bilo!
Poraja se smiselno vprašanje, ali smo dovolj pripravljeni na morebitno pandemijo. “Žal, nismo. Cepiva še nekaj časa ne bo na trgu za množično uporabo. Če bi se pandemija začela naslednji teden, bi bili ljudje zgroženi, da se nismo bolj podvizali. V vseh državah bi ljudje množično umirali, ” so zaskrbljeni ameriški strokovnjaki.
Priprava cepiva
Kako daleč smo s cepivom – če odmislimo tisti madžarski preblisk ali celo zavajanje?
Marca 2005 so bili v ZDA strokovnjaki v fazi kliničnih poskusov za cepivo proti H5N1 na 450 ljudeh. Na treh različnih območjih so cepili zdrave moške in ženske, stare med 18 in 65 let. Po enem mesecu so cepljenje ponovili, da bi imunski sistem dokončno izdelal obrambo zoper virus. Po drugem odmerku so prostovoljcem vzeli vzorec krvi in tem vzorcem dodati H5N1. Preskusu se reče nevtralizacijski test, ki odraža navzočnost protiteles v krvi. Protitelesa so neke vrste specialci v človeškem organizmu, ki ves čas patruljirajo po krvi in zasledijo že najmanjši vdor telesu tujih snovi v kri. In ti specialci zelo učinkovito napadejo in nevtralizirajo tudi virus H5N1. Če pa specialcev (beri cepiva) ni, potem pa se organizmu slabo piše, zlasti če je virus zelo virulenten in patogen. Test je pokazal, da se človeški obrambni sistem na cepljenje pozitivno odzove.
Naše za zdaj največje upanje tako ostajajo protivirusna zdravila – v Sloveniji je trenutno najbolj iskano zdravilo tamiflu. Gre za učinkovino oseltamivir, ki se je izkazala za učinkovito v boju zoper H5N1. Zdravilo ne le da skrajša in omili potek bolezni, ampak naj bi tudi preprečilo širjenje virusa. Tamiflu namreč inaktivira encim nevraminidazo, ki omogoča širjenje virusa od celice do celice. Tako virus ne more okužiti drugih celic v organizmu in se tudi ne more prenesti na druge ljudi. Slovenski minister za zdravje je naročil 500. 000 enot zdravila, kar naj bi pokrilo slovenske potrebe.
Mnenja domačih strokovnjakov …
Po poročanju spletne strani RTV Slovenija je minister za zdravje pojasnil, da v Evropi za zdaj ni nevarnosti za izbruh pandemije ptičje gripe.
“Za preprečitev panike je potrebna verodostojna informacija. Zato skušata zdravstvena in veterinarska služba na podlagi spremljanja stanja v svetu na najhitrejši možni način predstaviti dejansko stanje. Ukrepi, ki jih je mogoče predvideti, so pripravljeni. Ob morebitni mutaciji virusa, pa se bi načrt pripravljenosti spreminjal tako, da bi bili ukrepi usmerjeni v populacijo, ki bi zaradi novega virusa najbolj zbolevala. Za zdaj je ptičja gripa omejena na bolezen pri perutnini. Obstaja možnost, da virus spremeni svoje lastnosti in prične krožiti med ljudmi, ” je dejala Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni.
… in tudi tujih
“Če bi izbruhnila pandemija virusa H5N1, bi se nam dve do tri leta slabo pisalo. Prebivalstvo bi počasi pridobivalo imunost na virus in tudi sam virus bi z leti postal manj nevaren, ” pojasnjuje epidemiolog Scott Harper.
“Ob uporabi cepiva in protivirusnih zdravil bi bilo preživetje odvisno tudi od fizične zaščite posameznika – nošenja mask in izogibanja rokovanja. Množična srečanja bi bila prepovedana, šole zaprte. V takem ozračju bi bil največji izziv ljudi obdržati mirne, kajti epidemije panike si resnično nihče ne želi. ”
Obstaja pa tudi možnost, da virus izgubi patogenost. “Realna možnost je, da nas čez kak teden H5N1 ne bo več zanimal. Lahko nas bo presenetil kak drug virus …” konča dr. Harper iz Centra za nadzor bolezni v Atlanti.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
