Onkološka bolnica priznava, da je ob besedah zdravnika bila povsem šokirana.
V današnjem svetu je znanost že izjemno napredovala, kar botruje tudi k temu, da je rak vse bolj ozdravljiv. Po drugi strani pa imamo danes tudi rekordno število alternativnih metod zdravljenja, ki pa niso znanstveno podprte in so lahko zelo nevarne.
Z alternativnimi načini zdravljenja se je srečala tudi Jennie Durant, ameriška novinarka, ki je za portal HuffPost delila svojo zgodbo. Spodaj si lahko preberete, kaj se ji je zgodilo.
Skoraj sem padla v past alternativnega zdravljenja
Kot preživela bolnica z rakom sem si z mešanico bolečine in jeze ogledala novo Netflixovo serijo Apple Cider Vinegar. Serija odlično prikaže izčrpanost in obup, ki ju občuti marsikdo z diagnozo raka, ter nevarno mikavnost "naravnih" metod zdravljenja, ki obljubljajo čudeže brez trpljenja.
Razkriva tudi mračno plat industrije alternativnega zdravja – svet, kjer šarlatani in vplivneži brez kančka dvoma zavajajo ranljive ljudi, čeprav za svojimi trditvami nimajo niti enega znanstveno podprtega dokaza.
To poznam iz prve roke. Skoraj sem padla v isto past.
Raka dojke v zgodnji fazi so mi diagnosticirali decembra 2022. Takoj sem začela iskati kirurge, vendar je večina pregledov padla šele v januar zaradi praznikov. Čakanje sem hotela izkoristiti čim bolj proaktivno, zato sem se odločila za obisk integrativne zdravnice, dr. T, da bi raziskala, ali bi mi kakšna dopolnilna terapija lahko pomagala do operacije.
Dr. T je podpirala mojo odločitev za klasično zdravljenje, a mi je mimogrede omenila še drugega "holističnega" zdravnika – dr. D –, ki se ukvarja s termografijo. Gre za metodo, kjer s toplotno kamero posnamejo površinsko temperaturo dojk in iščejo območja z vnetji ali morebitnimi tumorji.
Mojo pozornost je vzbudila predvsem trditev, da je dr. D nekoč "pozdravil" bolnico z rakom dojke brez operacije, obsevanja ali kemoterapije. Ker sem tudi sama znanstvena novinarka, me je ta ideja, priznam, pritegnila. Odločila sem se, da preverim, kako zanesljiva je ta metoda.
Izkušnja s termografijo
Ko sem vstopila v ordinacijo dr. D, sem imela občutek, da sem vstopila v wellness center, ne v ambulanto. Prostor je bil topel in prijeten – popolno nasprotje sterilnih sob brez oken, kjer so me običajno slikali.
Sledilo je devet termografskih posnetkov, nato pa t. i. "hladni izziv", ko sem roke potopila v ledeno vodo. Zdravo tkivo naj bi se ohladilo enakomerno z odzivom možganov, medtem ko naj bi se vnetja ali rak pokazali kot toplotna "žarišča".
Tehnika me je fascinirala, a nisem mogla spregledati rdečih alarmov: metoda ni odobrena s strani FDA kot samostojno diagnostično orodje, z aparatom pa je upravljala kar žena dr. D.
Po 30 minutah čakanja me je končno poklical v pisarno – in takrat se je začelo zares nenavadno poglavje.
Izjava, ki me je povsem presenetila
Najprej mi je pokazal barvno poročilo termografije in priznal, da ni bilo zaznanih nobenih tumorjev. Zdelo se je, da ga je to iskreno zmedlo. Edino, kar so slike pokazale, je bila "povečana toplota", kar naj bi pomenilo višje tveganje.
Nato pa mi je zaupal svojo teorijo: do raka naj bi prišlo zaradi "prekomernih odmerkov cepiva proti covidu". Obnemela sem. Ne le da za to ni nobenega znanstvenega dokaza – šlo je tudi popolnoma proti moji osebni zgodovini bolezni.
“Saj je tudi moja mama imela isti tip raka, v isti dojki, pri isti starosti,” sem mu rekla. To je gladko zavrnil.
"Ne, vzrok so zagotovo cepiva," je trdil. Nato pa mi ponudil še svoj čudežni izdelek – "Super Mineralno vodo", ki jo prodaja v svoji ordinaciji. Z njo naj bi "razstrupil" moje telo in me morda celo pozdravil.
V tistem trenutku sem bila enako zgrožena kot osramočena – tako zaradi njegovih norih trditev kot zaradi lastne naivnosti. Pobrala sem stvari in odšla.
Izkušnje drugih pacientov
Kasneje sem na spletu naletela na forume o termografiji. Med prebiranjem sem odkrila zgodbo Morganne Delian, ki je verjela v homeopatijo in se je, ko je zatipala zatrdlino v dojki, odločila za termografijo namesto mamografije. S termografijo niso odkrili raka, le neko splošno tveganje. Ko je mesece kasneje le opravila mamografijo in biopsijo, so ji diagnosticirali rak dojk v 3. stadiju.
Zgodbe, kot je njena, nas opominjajo na nevarnosti nepreverjenih metod in alternativnih terapij. Od kavnih klistirjev in Gersonove terapije (ki se v seriji Apple Cider Vinegar pojavi kot Hirschova metoda), do posebnih mazil, visokih odmerkov vitamina C, alkalne diete in energijskega zdravljenja – vse to agresivno promovirajo različni zdravniki in terapevti, brez znanstvenih dokazov, da te metode sploh delujejo.
Zakaj potem ljudje vseeno podležejo? Ker se jim ob diagnozi zdi, da izgubijo nadzor. Rak ti vzame občutek varnosti – tvoje telo te je “izdalo”, odločitve o zdravljenju pa sprejemajo tujci v belih haljah. Alternativa ponuja iluzijo nadzora. Tam ni težkih statistik, stranskih učinkov in zapletenih razlag - je samo upanje.
Ena najboljših odločitev, ki sem jih sprejela po diagnozi, je bila, da sem zaupala svoji onkološki ekipi in znanosti, ki jo vodi. Opustila sem željo po "čudežnem zdravljenju" in stopila v operacijsko sobo brez oken, kjer je kirurg natančno odstranil moj tumor in mi rešil življenje.
Zdaj vsako leto opravim mamografijo in magnetno resonanco dojk – tako kot je priporočeno za ženske z gostim tkivom in večjim tveganjem. Vsak dan vzamem tamoksifen, ki ga bom verjetno jemala pet let ali več – toliko, kolikor bo menila moja onkologinja. Zakaj? Ker je ona strokovnjakinja. Ne jaz.
Znanost mi je rešila življenje. Rešuje jih vsak dan. A živimo v nevarnem času, ko ljudje dvomijo v znanstvene institucije, medtem pa slepo verjamejo samooklicanim strokovnjakom in vplivnežem, ki služijo na račun njihove ranljivosti. Serija Apple Cider Vinegar razkriva to temno resnico: kako prepričljivo in brezsramno znajo ti ljudje lagati.
Prirejeno po: huffpost.com
