Če se bo trenutni trend nadaljeval, bi lahko ta bolezen do leta 2035 postala vodilni vzrok smrti zaradi raka pri mlajših od 50 let.
Dolga leta je veljalo, da je rak debelega črevesa predvsem bolezen starejših. V zadnjem desetletju pa zdravniki po vsem svetu opažajo zaskrbljujoč trend, ki spreminja dosedanje razumevanje bolezni.
Ne spreglejte:
- Pri 20 oziroma 30 letih so jim diagnosticirali raka debelega črevesa – zdaj opisujejo, katere znake so ignorirali
- Ženske, pozor: to se dogaja pogosteje, kot si mislite, posledice pa so lahko zelo resne
- Od česa je odvisno, ali boste za rakom zboleli pred 50. letom? Najpogosteje so prizadeti štirje organi – na prvem mestu rak debelega črevesa
Za rakom debelega črevesa vse pogosteje zbolevajo ljudje v tridesetih in štiridesetih letih, pa tudi mlajši odrasli. Posebej skrb vzbujajoč je porast raka danke, torej zadnjega dela debelega črevesa.
Ameriško združenje za boj proti raku opozarja, da število primerov med mlajšimi odraslimi nenehno narašča, medtem ko se pri starejših od 65 let pojavnost bolezni zmanjšuje. Razlog je predvsem večja udeležba v preventivnih programih in zgodnje odkrivanje sprememb. Če se bo trend nadaljeval, strokovnjaki ocenjujejo, da bi lahko rak danke do leta 2035 postal vodilni vzrok smrti zaradi raka pri osebah, mlajših od 50 let.
Pozornost javnosti so na to bolezen v zadnjih letih usmerile tudi prezgodnje smrti znanih igralcev, med njimi Chadwicka Bosemana, ki je za rakom debelega črevesa umrl pri 43 letih. Z boleznijo se je pred petdesetim letom soočil tudi igralec James Van Der Beek.
Čeprav rak debelega črevesa in rak danke pogosto uvrščamo pod skupni izraz kolorektalni rak, gre za tumorje, ki nastanejo na različnih delih črevesa. Danka predstavlja zadnjih približno 15 centimetrov debelega črevesa tik pred anusom. Ker gre za končni del prebavnega sistema, so lahko simptomi nekoliko drugačni in pogosto bolj opazni kot pri tumorjih, ki nastanejo višje v črevesju.
Kateri simptomi zahtevajo pozornost?
Po navedbah ameriških gastroenterologov in onkologov je najpogostejši znak raka danke kri v blatu. Ta je lahko svetlo rdeča, temno rdeča ali vinsko obarvana. Opazite jo lahko na blatu, v straniščni školjki ali na toaletnem papirju po odvajanju.
Ker se krvavitev pogosto pojavlja le občasno, jo marsikdo pripiše hemoroidom in ne poišče zdravniške pomoči. Pri ženskah se lahko zgodi tudi, da krvavitev zamenjajo za menstruacijo.
Vendar kri v blatu ni edini opozorilni znak. Zdravniki poudarjajo, da je treba resno jemati vsako novo in dolgotrajno spremembo v delovanju prebavil. Med simptome, ki zahtevajo pregled, sodijo:
- bolečine v trebuhu,
- zaprtje, ki traja več tednov,
- pogoste driske,
- občutek, da se črevo po odvajanju ni popolnoma izpraznilo,
- nenavadno tanko blato,
- nepojasnjena utrujenost,
- slabokrvnost,
- hujšanje brez očitnega razloga.
Prav tanko blato in kri v blatu sta pri raku danke nekoliko pogostejša kot pri tumorjih višje v debelem črevesu, saj se tumor razvije tik pred izhodom iz prebavil.
Bolezen je lahko dolgo brez simptomov
Ena največjih težav je, da se pri nekaterih bolnikih bolezen dolgo sploh ne kaže z značilnimi znaki. Rak danke se lahko razvija tiho več mesecev ali celo let, zato imajo preventivni pregledi izjemno pomembno vlogo.
Najnovejše raziskave kažejo, da se je pojavnost kolorektalnega raka pri mlajših od 50 let od leta 1988 povečala za kar 63 odstotkov. Konec osemdesetih let je za boleznijo zbolelo približno osem ljudi na 100.000 prebivalcev, danes pa jih zboli okoli 13 na 100.000.
Čeprav so številke še vedno razmeroma nizke, strokovnjake skrbi predvsem hitrost njihovega naraščanja. Tveganje namreč ni enako med različnimi generacijami. Ljudje, rojeni leta 2001, imajo večje tveganje za razvoj raka danke kot rojeni leta 1991, ti pa večje kot generacija, rojena leta 1981.
Z drugimi besedami: vsaka nova generacija se sooča z nekoliko večjim tveganjem.
Po drugi strani se pri starejših od 65 let število novih primerov zmanjšuje. Razlog ni v tem, da bi bolezen postajala redkejša, temveč v rednejšem udeleževanju na preventivnih pregledih, predvsem kolonoskopiji, pri kateri lahko zdravniki predrakave spremembe odkrijejo in odstranijo, še preden se razvije rak.
Zakaj zboleva vse več mladih?
Natančnega odgovora strokovnjaki še nimajo. Jasno pa je, da porast primerov ni zgolj posledica boljšega odkrivanja bolezni.
Med dokazane dejavnike tveganja sodita debelost in sladkorna bolezen, vendar veliko mlajših bolnikov nima nobenega od teh dejavnikov. To nakazuje, da na razvoj bolezni vplivajo tudi drugi vzroki.
Strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo na vpliv sodobnega življenjskega sloga. Med možnimi dejavniki izpostavljajo prehrano, bogato z rdečim in predelanim mesom, nasičenimi maščobami, rafiniranimi ogljikovimi hidrati in dodanimi sladkorji, ob hkratnem pomanjkanju sadja, zelenjave in prehranskih vlaknin.
Opozarjajo tudi, da se je prehrana v razvitih državah med petdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja močno spremenila. Hitra prehrana je postala vsakdanja izbira, povečala se je uporaba konzervansov, plastična embalaža pa je postala nepogrešljiv del sodobnega življenja.
Pomembna je tudi vloga črevesnega mikrobioma
Raziskovalci preučujejo tudi vpliv črevesnega mikrobioma, torej milijard bakterij, ki naseljujejo prebavni sistem. Spremembe v prehrani, premalo gibanja in drugi dejavniki lahko spremenijo sestavo teh bakterij, kar bi lahko povečalo tveganje za razvoj raka.
Preučujejo tudi morebitno povezavo med mikroplastiko in kolorektalnim rakom, vendar za zdaj ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi lahko potrdili neposredno povezavo.
Kako lahko zmanjšate tveganje?
Čeprav vseh dejavnikov tveganja ni mogoče nadzorovati, lahko z življenjskim slogom pomembno prispevate k zaščiti svojega zdravja.
Zdravniki priporočajo prehrano po vzoru sredozemske diete, ki temelji na:
- stročnicah,
- polnovrednih žitih,
- sadju in zelenjavi,
- semenih in oreščkih.
Ob tem svetujejo, da čim bolj omejite uživanje rdečega in predelanega mesa, zmanjšate vnos alkohola ter se izogibate sladkanim gaziranim pijačam.
Najpomembneje pa je, da opozorilnih simptomov ne prezrete. Če opazite kri v blatu ali dolgotrajne spremembe pri odvajanju, se čim prej posvetujte z zdravnikom. Zgodnje odkrivanje bolezni namreč bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje.
Vir: jutarnji.hr
