Rak želodca ne prizadene le starejših, prav tako ga ne povzroča zgolj uživanje začinjene hrane. Kljub temu številni ljudje še vedno verjamejo zmotam, zaradi katerih lahko spregledajo prve opozorilne znake bolezni. Preverite, kaj je res in kaj ne.
Kljub napredku medicine o boleznih prebavil še vedno krožijo številne napačne informacije. Nekatere so na prvi pogled povsem nedolžne, druge pa lahko povzročijo, da ljudje predolgo odlašajo z obiskom zdravnika. To je še posebej nevarno pri raku želodca, saj je zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena za uspešno zdravljenje.
November je mesec ozaveščanja o raku želodca, zato strokovnjaki v tem času še posebej opozarjajo na pomen prepoznavanja zgodnjih simptomov in razbijanja pogostih mitov o bolezni.
Težava je predvsem v tem, da so lahko prvi znaki raka želodca precej neznačilni. Prebavne motnje, napihnjenost, zgaga in občutek nelagodja v trebuhu so težave, ki jih marsikdo pripiše neustrezni prehrani ali vsakodnevnemu stresu. Čeprav so ti simptomi pogosto posledica manj resnih obolenj, lahko v nekaterih primerih opozarjajo tudi na resnejšo bolezen.
Katere so torej najpogostejše zmote o raku želodca in kaj o njih pravijo strokovnjaki?
1. mit: Rak želodca prizadene samo starejše ljudi
Ena najbolj razširjenih zmot je prepričanje, da je rak želodca bolezen, ki prizadene izključno starejše. Res je, da se tveganje za njegov razvoj s starostjo povečuje, vendar to ne pomeni, da so mlajši ljudje pred njim zaščiteni.
Rak želodca se lahko pojavi tudi pri ljudeh v dvajsetih ali tridesetih letih. Pri mlajših bolnikih se pogosteje pojavlja tako imenovani difuzni tip raka želodca, za katerega je značilno, da se rakave celice širijo skozi steno želodca. Takšno obliko bolezni je lahko v zgodnjih fazah težje odkriti tudi z endoskopskimi preiskavami. Zato je pomembno, da vztrajnih prebavnih težav ne zanemarjate zgolj zato, ker ste mladi.
2. mit: Začinjena hrana povzroča raka želodca
Ste že slišali, da lahko zaradi uživanja pekoče hrane zbolite za rakom želodca? To je še eno pogosto, vendar napačno prepričanje.
Čili in druge pekoče začimbe lahko pri nekaterih ljudeh poslabšajo že obstoječe prebavne težave, denimo zgago ali občutek draženja želodca. Vendar to še ne pomeni, da neposredno povzročajo raka.
Med prehranskimi dejavniki, ki jih strokovnjaki povezujejo s povečanim tveganjem za nastanek raka želodca, sta predvsem pogosto uživanje močno soljenih živil in hrane, konzervirane z dimljenjem. Pomembno vlogo pri razvoju bolezni imajo tudi drugi dejavniki, med njimi okužba z bakterijo Helicobacter pylori, kajenje in dedna nagnjenost.
3. mit: Česen lahko prepreči ali celo pozdravi raka
Česen že dolgo velja za živilo s številnimi koristnimi lastnostmi, zato ni presenetljivo, da se mu pripisujejo tudi domnevni učinki pri preprečevanju in zdravljenju raka.
Nekatere laboratorijske raziskave so res pokazale, da imajo določene spojine v česnu biološke lastnosti, ki bi lahko bile zanimive za nadaljnje raziskovanje. Vendar laboratorijski rezultati še ne pomenijo, da ima uživanje česna enak učinek v človeškem telesu.
Za zdaj ni zanesljivih kliničnih dokazov, da bi uživanje surovega česna lahko pozdravilo raka želodca. Česen je lahko del uravnotežene prehrane, nikakor pa ne more nadomestiti ustreznega zdravljenja.
4. mit: Rak želodca v zgodnji fazi vedno povzroča hude bolečine
Mnogi ljudje so prepričani, da bi resno bolezen, kot je rak želodca, zagotovo prepoznali po močnih bolečinah. Toda prav odsotnost izrazitih simptomov je eden od razlogov, zakaj je bolezen včasih odkrita pozno.
Rak želodca se lahko v začetnih fazah razvija brez očitnih opozorilnih znakov. Kadar se simptomi pojavijo, so lahko zelo blagi in podobni običajnim prebavnim težavam.
Med možnimi zgodnjimi znaki so občutek sitosti že po majhni količini hrane, napihnjenost, nelagodje v zgornjem delu trebuha, slabši apetit in nepojasnjena utrujenost. Ker so takšne težave pogoste tudi pri številnih drugih, manj nevarnih stanjih, jih ljudje pogosto prezrejo.
Če simptomi vztrajajo, se ponavljajo ali postopoma stopnjujejo, je priporočljivo, da se posvetujete z zdravnikom.
5. mit: Biopsija povzroči širjenje raka po telesu
Strah pred preiskavami lahko marsikoga odvrne od pravočasnega obiska zdravnika. Med pogostimi zmotami je tudi prepričanje, da lahko odvzem vzorca tkiva povzroči širjenje rakavih celic po telesu. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je takšen strah pri običajni endoskopski biopsiji želodca neutemeljen.
Med preiskavo zdravnik z endoskopom odvzame majhen vzorec tkiva, ki ga nato pregledajo pod mikroskopom. Takšen postopek je ključnega pomena za potrditev diagnoze in določitev ustreznega zdravljenja.
Biopsija je standardna in pomembna diagnostična preiskava, ki je zaradi neutemeljenega strahu pred širjenjem bolezni ne bi smeli odlašati.
6. mit: Dolgotrajen stres neposredno povzroča raka želodca
Stres lahko pomembno vpliva na naše počutje in delovanje prebavnega sistema. Ob dolgotrajni psihični obremenitvi se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, slabost, prebavne motnje in poslabšanje že obstoječih težav. Toda ali lahko stres neposredno povzroči raka želodca?
Za zdaj ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da bi bila vsakodnevna nervoza ali dolgotrajna psihična napetost neposreden vzrok za nastanek te bolezni. Razvoj raka želodca je precej bolj zapleten proces, pri katerem se prepletajo genetski dejavniki, vplivi okolja, življenjske navade in določene okužbe.
Čeprav je obvladovanje stresa pomembno za splošno zdravje, samo zmanjševanje psihične obremenitve ne zagotavlja zaščite pred rakom želodca.
7. mit: Diagnoza raka želodca pomeni, da ni več upanja
Beseda rak pri številnih ljudeh še vedno vzbuja velik strah. Vendar diagnoza raka želodca ne pomeni nujno, da zdravljenje ne bo uspešno. Možnosti zdravljenja in prognoza so v veliki meri odvisne od tega, v kateri fazi je bolezen odkrita.
Če zdravniki raka odkrijejo dovolj zgodaj, ko je še omejen na površinske plasti želodčne stene, ga je v nekaterih primerih mogoče uspešno odstraniti z endoskopskim ali kirurškim posegom.
Pri zelo zgodaj odkritih oblikah bolezni lahko petletno preživetje dosega približno 90 odstotkov, vendar je dejanska prognoza odvisna od vrste in razširjenosti tumorja ter drugih dejavnikov.
Tudi pri napredovalem raku želodca so danes na voljo različne možnosti zdravljenja. Kemoterapija, imunoterapija in druge sodobne oblike zdravljenja lahko pri določenih bolnikih pomagajo upočasniti napredovanje bolezni, podaljšati življenje in izboljšati njegovo kakovost.
Katerih opozorilnih znakov ne smete prezreti?
Zdravniki opozarjajo, da dolgotrajnih prebavnih težav ni priporočljivo zdraviti izključno z zdravili, ki so na voljo brez recepta.
Če vas zgaga, napihnjenost ali nelagodje v želodcu spremljajo več tednov oziroma se težave pogosto ponavljajo, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Še posebej pozorni bodite na nepojasnjeno izgubo telesne teže, ponavljajoče se bruhanje, težave pri požiranju, izgubo apetita in občutek sitosti že po nekaj grižljajih hrane. Ob bruhanju krvi ali črnem, katranastem blatu pa je potrebna nujna zdravniška obravnava.
Takšni simptomi sicer ne pomenijo nujno, da imate raka želodca, vendar zahtevajo ustrezno zdravniško presojo.
Najpomembnejše sporočilo strokovnjakov je jasno: zgodnje odkrivanje bolezni lahko bistveno izboljša možnosti uspešnega zdravljenja. Zato vztrajnih prebavnih težav ne pripisujte samodejno stresu, prehrani ali starosti, temveč pravočasno poiščite pomoč.
Vir: zdravlje.kurir.rs