Strokovnjaki opozarjajo na novo vrsto maščobe v krvi, imenovano rezidualni holesterol, ki bi lahko predstavljala še večje tveganje za srčno-žilne bolezni kot dobro znani LDL-holesterol.
Dolga leta se je največ govorilo o "dobrem" HDL in "slabem" LDL-holesterolu, zdaj pa raziskovalci vse več pozornosti namenjajo tako imenovanemu rezidualnemu holesterolu (ang. remnant cholesterol). Gre za vrsto maščobe v krvi, ki lahko predstavlja tudi do tretjino celotnega holesterola v telesu.
Po mnenju strokovnjakov je težava predvsem v tem, da običajna zdravila za zniževanje holesterola, kot so statini, na to vrsto holesterola pogosto ne učinkujejo dovolj učinkovito.
Holesterol sam po sebi ni "slab"
Profesor in klinični zdravnik dr. Børge Nordestgaard z Univerze v Kopenhagnu pojasnjuje, da holesterol sam po sebi ni ne dober ne slab. Gre za maščobno snov, ki jo telo nujno potrebuje za gradnjo celic, tvorbo hormonov in normalno delovanje živčnega sistema. Težava nastane šele takrat, ko ga je v telesu preveč.
Oznaki "dobri" in "slabi" holesterol se pravzaprav nanašata na delce, ki holesterol prenašajo po krvnem obtoku. LDL-holesterol prenaša holesterol do tkiv in lahko prispeva k nastajanju oblog v žilah, medtem ko HDL-holesterol odvečni holesterol vrača v jetra.
Kako nastane rezidualni holesterol?
Poleg LDL in HDL v krvi krožijo tudi hilomikroni ter delci VLDL oziroma lipoproteini zelo nizke gostote. Njihova glavna naloga ni prenos holesterola, ampak trigliceridov, ki jih telo uporablja kot vir energije, pojasnjujejo na portalu zdravlje.kurir.rs.
Ko ti veliki delci med kroženjem po krvi izgubijo trigliceride, ostanejo ostanki, bogati s holesterolom – to je rezidualni holesterol. Pri zdravih ljudeh jetra te ostanke uspešno odstranijo iz krvi. Težava nastane, kadar telo proizvaja prevelike količine teh delcev, najpogosteje zaradi nezdrave prehrane, povečane telesne teže ali genetike.
V takšnih primerih rezidualni holesterol dlje časa ostaja v krvnem obtoku in lažje prodira v stene arterij.
Zakaj je lahko posebej nevaren?
Znanstveniki opozarjajo, da lahko ti delci vsebujejo celo do 40-krat več holesterola kot LDL-delci. Zaradi tega predstavljajo resno tveganje za ožilje.
Ko se zadržujejo v arterijah, sprožajo vnetne procese in nastajanje maščobnih oblog, kar lahko vodi do zoženja žil, srčnega infarkta ali možganske kapi.
Raziskave kažejo, da imajo ljudje s povišanimi vrednostmi rezidualnega holesterola in trigliceridov kar dvakrat večje tveganje za srčno-žilne zaplete v primerjavi z osebami z nižjimi vrednostmi.
Dodaten problem je tudi to, da se rezidualni holesterol običajno ne meri rutinsko. Standardne krvne preiskave praviloma pokažejo vrednosti LDL, HDL, trigliceridov in skupnega holesterola, ne pa tudi posebne vrednosti rezidualnega holesterola.
Strokovnjaki poudarjajo, da statini sicer učinkovito znižujejo LDL-holesterol, vendar imajo omejen učinek na rezidualni holesterol. Kljub temu trenutno razvijajo nove terapije, ki bi lahko raven te vrste holesterola zmanjšale za od 50 do 80 odstotkov.
Ne glede na zdravljenje pa zdravniki poudarjajo, da ostajajo zdrava prehrana, redna telesna aktivnost in vzdrževanje primerne telesne teže ključni za zmanjšanje tveganja ter ohranjanje zdravja srca in ožilja.
Vir: zdravlje.kurir.rs
