Nova raziskava kaže, da lahko tako premalo kot tudi preveč spanja pospeši staranje organov in poveča tveganje za številne bolezni. Kakšen je torej idealen čas spanja?
Znanstveniki so ugotovili, da so nezdravi spalni vzorci povezani s hitrejšim staranjem možganov, srca, pljuč in imunskega sistema. Študija, objavljena v reviji Nature, je slabo kakovost spanja povezala tudi z duševnimi, srčno-žilnimi, dihalnimi in presnovnimi motnjami.
»Naša raziskava kaže, da sta tako pomanjkanje kot presežek spanja povezana s hitrejšim staranjem skoraj vseh organov,« je povedal vodja raziskave Junhao Wen.
Idealen čas spanja: 6,4 do 7,8 ur na noč
Raziskovalci so analizirali podatke skoraj 500.000 udeležencev iz britanske biobanke. S pomočjo umetne inteligence in strojnega učenja so spremljali biološke znake staranja v različnih organih.
Pri raziskavi so uporabili rezultate krvnih preiskav, medicinskih slikanj ter analize proteinov, značilnih za posamezne organe, da bi ocenili njihovo biološko starost.
Znanstveniki poudarjajo, da organi ne starajo enako hitro, zato so za vsak organ razvili poseben »biološki uro staranja«. Cilj raziskave je bil bolje razumeti, kako življenjske navade, predvsem spanje, vplivajo na zdravje celotnega telesa.
Rezultati so pokazali vzorec v obliki črke U. Ljudje, ki so spali manj kot šest ur ali več kot osem ur na noč, so kazali znake hitrejšega staranja. Najboljše rezultate pa so imeli posamezniki, ki so spali med 6,4 in 7,8 ure na noč.
Slabo spanje povezano z depresijo in srčnimi boleznimi
Kratek spanec je bil močno povezan z depresijo, anksioznostjo, debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, visokim krvnim tlakom in srčno-žilnimi boleznimi.
Tako prekratko kot predolgo spanje pa sta bila povezana tudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, astmo ter prebavnimi težavami, kot sta gastritis in refluks.
Raziskovalci opozarjajo, da študija ne dokazuje neposredne povezave med dolžino spanja in staranjem, vendar kaže, da so slabi spalni vzorci lahko pomemben pokazatelj splošnega zdravja in delovanja organizma.
Študija je pokazala tudi, da lahko različni spalni vzorci vplivajo na razvoj depresije prek različnih bioloških procesov. Pomanjkanje spanja bi lahko neposredno prispevalo k depresiji v poznejšem življenjskem obdobju, medtem ko bi predolgo spanje lahko vplivalo prek procesov, povezanih s staranjem možganov in maščobnega tkiva.
»Trajanje spanja je tesno povezano s celotnim delovanjem organizma in ima pomembne posledice za zdravje celotnega telesa,« je zaključil Wen.
Vir: zdravlje.kurir.rs
