Visoke temperature ne povzročajo le neprijetnega počutja, ampak predstavljajo tudi precejšnjo obremenitev za srce in ožilje. V vročih dneh se krvne žile razširijo, zaradi česar lahko pride do nihanja krvnega tlaka. Strokovnjaki opozarjajo, da so še posebej ogroženi starejši, kronični bolniki in ljudje, ki opozorilnih simptomov ne prepoznajo pravočasno.
Kardiolog dr. Predrag Mitrović je za TV Prva pojasnil, da so lahko spremembe, ki se med vročinskim valom dogajajo v telesu, tudi nevarne. Njegove besede povzemajo na portalu zdravlje.kurir.rs.
»Ko je zunaj vroče, se krvne žile razširijo. To neizogibno povzroči nihanje krvnega tlaka, na katerega vpliva tudi količina tekočine v telesu. Kronični bolniki naj terapijo prilagajajo izključno po posvetu z zdravnikom. Težava pa se lahko pojavi pri ljudeh, ki se s čim podobnim še niso srečali in ne vedo, kako ukrepati,« pojasnjuje dr. Mitrović.
Poudarja, da lahko nenadne spremembe krvnega tlaka predstavljajo tveganje za zdravje. V skrajnih primerih lahko vodijo do resnih srčno-žilnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap.
Kdaj morate poiskati zdravniško pomoč?
Med simptomi, ob katerih morate biti še posebej previdni, so suha koža in močna žeja, glavobol ob nenadnih spremembah krvnega tlaka, omotica, izguba zavesti, krči ter bolečine v prsih, čeljusti, predelu lopatic ali rokah.
»Ljudje pogosto pomislijo, da jih je 'ujel prepih', spijejo sladkano vodo in nadaljujejo svoj dan. Toda to ni rešitev. Z obiskom zdravnika ne smete odlašati, saj je lahko nekaj, kar se sprva zdi nedolžno, znak resne zdravstvene težave,« opozarja kardiolog.
Še posebej previdni morajo biti ljudje s sladkorno boleznijo, saj so lahko pri njih simptomi drugačni.
»Ljudje s sladkorno boleznijo včasih ne občutijo značilne bolečine, lahko pa izgubijo zavest ali imajo druge simptome, ki kažejo na srčno-žilne težave,« pojasnjuje dr. Mitrović.
Kako v hudi vročini poskrbeti za zdravje?
V vročih dneh je pomembno, da zaužijete dovolj tekočine, približno od liter in pol do dva litra na dan. Nosite lahka in zračna oblačila ter telesa ne izpostavljajte nepotrebnim obremenitvam.
Izogibajte se odhodom na prosto v najbolj vročem delu dneva, predvsem od poznega dopoldneva do poznega popoldneva. Če morate ven, se čim več zadržujte v senci, večkrat si vzemite odmor in počivajte. Ob ekstremnih temperaturah se zadržujte v klimatiziranih prostorih. Tudi pri prehodu iz močno ohlajenega prostora na vročino je priporočljiva previdnost. Preden stopite na prosto, se za nekaj časa ustavite na hodniku ali v preddverju, da se telo postopoma prilagodi temperaturni razliki.
Vročina ne ogroža le starejših
Dr. Mitrović opozarja, da številni še vedno ne upoštevajo zdravniških priporočil, niti takrat, ko so zaradi visokih temperatur izdana vremenska opozorila.
»Žalostno je, da starejši, ki vedo, kako pomembna so ta opozorila, priporočil pogosto ne upoštevajo. Imajo svoje navade: želijo vstati, spiti kavo, prebrati časopis, pogledati jutranji program, nato pa se opoldne odpravijo v trgovino ali na tržnico. To je najslabše, kar lahko storijo,« pravi zdravnik.
Toda pred posledicami vročine niso varni niti mlajši.
»Mladi pogosto mislijo, da lahko prenesejo vse. Njihov prag tolerance je sicer višji, toda ko se pojavijo težave, je lahko odziv telesa precej burnejši. Pomembno je najti pravo mero in prisluhniti svojemu telesu. Če začutite težave, se takoj obrnite na zdravnika,« svetuje dr. Mitrović.
Kaj storiti, če nekomu zaradi vročine postane slabo?
Če se človek zaradi vročine začne slabo počutiti, ga je treba čim prej umakniti na hladnejše mesto in mu pomagati do prihoda zdravstvene pomoči.
»Osebo umaknite s sonca in jo začnite ohlajati. Lahko jo nežno polivate z vodo ali ji na čelo in glavo položite vlažno krpo. Če je izgubila zavest, jo položite na bok in poskrbite, da lahko neovirano diha,« svetuje kardiolog.
Vir: zdravlje.kurir.rs
