Sladkorna bolezen ne vpliva le na raven sladkorja v krvi, temveč lahko povzroči tudi številne spremembe na koži. Nekatere se pojavijo celo pred postavitvijo diagnoze. Preverite, na katerih 10 znakov morate biti pozorni in kdaj je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki lahko poleg ravni sladkorja v krvi vpliva tudi na zdravje kože. Suha in srbeča koža, pogoste okužbe, temni madeži ali rane, ki se počasi celijo, so lahko povezani s sladkorno boleznijo. Nekatere kožne spremembe se lahko pojavijo celo pred odkritjem bolezni, zato je pomembno, da jih pravočasno prepoznate.
Ocenjuje se, da ima približno tretjina ljudi s sladkorno boleznijo določene težave s kožo. Čeprav vsaka sprememba še ne pomeni, da imate sladkorno bolezen, je dobro vedeti, kateri znaki lahko opozarjajo na morebitne zdravstvene težave.
10 sprememb na koži, ki so lahko povezane s sladkorno boleznijo
1. Bakterijske okužbe kože
Ljudje s sladkorno boleznijo so dovzetnejši za različne bakterijske okužbe kože, kot so turi, ječmen na očesu in vnetja ob nohtih. Prizadeti predel je običajno pordel, otekel, boleč in topel na dotik. V nekaterih primerih je potrebno zdravljenje z antibiotiki.
2. Glivične okužbe
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo so pogostejše tudi glivične okužbe, zlasti tiste, ki jih povzroča gliva Candida albicans. Običajno se kažejo kot rdečina, srbečica in drobni mehurčki, najpogosteje pod pazduhami, v dimljah in med prsti. Posebno pozornost je treba nameniti razpokam na koži, saj lahko skozi poškodovano kožno površino prodrejo bakterije in povzročijo dodatne okužbe.
3. Suha in srbeča koža
Vztrajna srbečica in izrazito suha koža sta lahko povezani s sladkorno boleznijo. Poleg glivičnih okužb je lahko vzrok tudi slabša prekrvavitev, zlasti v predelu goleni. Pri lajšanju težav si lahko pomagate z redno uporabo vlažilnih krem. Pri negi stopal pa bodite previdni, saj nanašanje kreme med prste ni priporočljivo. Vlaga na teh mestih lahko namreč spodbuja razvoj glivičnih okužb.
4. Bele lise na koži (vitiligo)
Vitiligo je avtoimunska bolezen, pri kateri koža izgublja pigment, zaradi česar se na njej pojavijo značilne bele lise. Najpogosteje jih opazimo na obrazu, rokah in prsnem košu. Vitiligo je pogosteje povezan s sladkorno boleznijo tipa 1, saj imata obe bolezni avtoimunsko ozadje. Seveda pa bele lise same po sebi še ne pomenijo, da ima posameznik sladkorno bolezen.
5. Rane na stopalih zaradi poškodbe živcev
Dolgotrajno povišana raven sladkorja v krvi lahko poškoduje živce, kar imenujemo diabetična nevropatija. Zaradi zmanjšane občutljivosti, predvsem v stopalih, lahko manjše poškodbe, žulji ali ureznine ostanejo neopaženi. Sčasoma se lahko razvijejo odprte rane oziroma razjede, ki se težko celijo in povečujejo tveganje za resne okužbe. Prav zato je vsakodnevno pregledovanje stopal pri ljudeh s sladkorno boleznijo izjemno pomembno.
6. Diabetični mehurji
Pri nekaterih ljudeh s sladkorno boleznijo se lahko pojavijo posebni mehurji, ki so na videz podobni tistim po opeklinah. Najpogosteje nastanejo na rokah, prstih in stopalih. Običajno niso boleči in se pogosto zacelijo sami. Kljub temu jih je treba zaščititi pred poškodbami in okužbami. Mehurjev ne prebadajte, ob njihovem pojavu pa se posvetujte z zdravnikom.
7. Drobne rumenkaste izbokline na koži
Eruptivna ksantomatoza je kožna sprememba, pri kateri se pojavijo majhne, čvrste, rumenkaste izbokline, pogosto obdane z rdečino. Včasih jih spremlja tudi srbečica. Takšne spremembe so povezane z izrazito povišano ravnjo trigliceridov v krvi in slabo urejeno sladkorno boleznijo. Ob ustreznem zdravljenju presnovnih motenj lahko postopoma izginejo.
8. Zadebeljena in napeta koža na prstih
Diabetična digitalna skleroza oziroma diabetična heiroartropatija je stanje, pri katerem koža na hrbtni strani dlani in prstih postane debelejša, napeta in na otip podobna vosku. Zaradi sprememb lahko postane gibljivost prstov in sklepov omejena, kar otežuje vsakodnevna opravila. Te težave so pogostejše pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen že dlje časa.
9. Kolobarjaste spremembe na koži
Obročasti granulom oziroma granuloma annulare je kožno stanje, pri katerem nastanejo rahlo dvignjene spremembe, razporejene v obliki kroga ali kolobarja. Lahko so rdečkaste ali podobne barvi okoliške kože. Včasih jih spremlja srbečica, pogosto pa sčasoma izginejo brez posebnega zdravljenja. Čeprav se obročasti granulom v nekaterih primerih pojavlja pri ljudeh s sladkorno boleznijo, povezava med obema stanjema še ni zanesljivo dokazana.
10. Temna, zadebeljena koža v kožnih gubah
Akantoza nigricans je kožna sprememba, pri kateri koža postane temnejša, debelejša in na otip žametna. Najpogosteje se pojavlja na vratu, pod pazduhami in v dimljah. Takšne spremembe so lahko znak inzulinske rezistence, stanja, pri katerem se telesne celice slabše odzivajo na inzulin. Ker je inzulinska rezistenca pomemben dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, se lahko te spremembe pojavijo že pred postavitvijo diagnoze.
Kdaj je zaradi sprememb na koži priporočljivo obiskati zdravnika?
Če na koži opazite nove, nenavadne ali dolgotrajne spremembe, jih ne prezrite. Posebej pozorni bodite na rane, ki se ne celijo, ponavljajoče se okužbe ter temne, zadebeljene predele kože, predvsem v kožnih gubah.
Dermatologi svetujejo, da se ob takšnih znakih posvetujete z zdravnikom, ki lahko po potrebi priporoči tudi preverjanje ravni sladkorja v krvi.
Ljudje z že diagnosticirano sladkorno boleznijo morajo posebno pozornost nameniti stopalom. Zaradi slabše prekrvavitve in zmanjšane občutljivosti lahko namreč tudi manjša poškodba povzroči resne zaplete. Če opazite rano, znake okužbe ali druge nenavadne spremembe na stopalih, čim prej poiščite zdravniško pomoč.
Pomembno je vedeti, da kožne spremembe same po sebi še ne potrjujejo sladkorne bolezni. Lahko pa so eden od opozorilnih znakov, zaradi katerih je smiselno opraviti dodatne preiskave. Z zgodnjim prepoznavanjem težav, ustreznim zdravljenjem in redno nego kože lahko zmanjšate tveganje za zaplete ter bolje poskrbite za svoje zdravje.
Vir: zdravlje.kurir.rs
