Srčni infarkt lahko prizadene tudi mlade, ki nimajo nobenih zdravstvenih težav. Kardiolog opozarja na pomemben dejavnik tveganja, ki ga mnogi spregledajo, in pojasnjuje, kdaj je smiselno preveriti zdravje srca.
Srčni infarkt pogosto povezujemo s starejšimi ljudmi in mislimo, da se nam v mladosti kaj takega ne more zgoditi. Toda mladost in odsotnost zdravstvenih težav še ne pomenita, da je naše srce zdravo. Še posebej pozorni bi morali biti, če je kdo od naših bližnjih sorodnikov doživel srčni infarkt pred 50. letom starosti.
Kako pomembna je družinska anamneza, kdaj je priporočljivo obiskati kardiologa in kateri simptomi zahtevajo takojšnje ukrepanje? O tem je na svojem na Instagramu spregovoril kardiolog dr. Svetislav Mališić, njegove besede pa povzemajo na portalu zdravlje.kurir.rs.
Srčni infarkt v družini je pomemben opozorilni znak
Kot pojasnjuje dr. Mališić, se številni ljudje ne zavedajo, da imajo lahko povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, čeprav se počutijo povsem zdrave. Prav to je lahko eden od razlogov, da srčni infarkt prizadene tudi mlajše ljudi.
»Srčni infarkt ni nujno smrten in to vedno povem svojim pacientom. Veliko ljudi izgubi življenje že v zelo mladih letih. Zakaj? Ker so bili prepričani, da so zdravi,« opozarja kardiolog.
Posebej poudarja pomen družinske anamneze. Če so vaš oče, stric, dedek ali drugi bližnji sorodniki doživeli srčni infarkt pred 50. letom starosti, je to pomemben dejavnik tveganja, ki ga ne bi smeli prezreti.
To sicer še ne pomeni, da boste srčni infarkt doživeli tudi sami, je pa razlog, da zdravju svojega srca namenite več pozornosti.
Kako pogosto bi morali obiskati kardiologa?
Dr. Mališić ljudem s povečanim družinskim tveganjem priporoča preventivni pregled pri kardiologu enkrat na leto.
»Pomembno je, da se človek zaveda tveganja in pravočasno ukrepa. Moje splošno priporočilo je, da enkrat letno obišče kardiologa in opravi preiskave, s katerimi lahko natančno ocenimo stanje srca in krvnih žil ter ugotovimo, ali obstaja povečano tveganje,« pojasnjuje.
Če preiskave pokažejo določene nepravilnosti ali povečano tveganje, lahko zdravnik predlaga ustrezno zdravljenje. Če je stanje srca dobro, pa pacient dobi priporočila, kako ohraniti oziroma izboljšati zdravje srca in ožilja.
Kardiolog med preiskavami, ki lahko pomagajo oceniti delovanje srca, navaja elektrokardiogram (EKG), ultrazvok srca in obremenitveno testiranje. Z njimi lahko zdravnik pridobi pomembne informacije o srčnem ritmu, delovanju srčne mišice in odzivu srca na telesni napor.
Katere preiskave so dejansko potrebne in kako pogosto jih je smiselno opravljati, pa je odvisno od posameznikovih dejavnikov tveganja in zdravniške presoje.
Pri srčnem infarktu lahko odločajo minute
Če kljub preventivnim ukrepom pride do srčnega infarkta, je izjemno pomembno, kako hitro bolnik prejme zdravniško pomoč.
Kot pojasnjuje dr. Mališić, pa ni mogoče natančno določiti, koliko časa traja to kritično obdobje, saj je odvisno od več dejavnikov.
»Odvisno je od tega, katera krvna žila je prizadeta in kateri del srčnega žilnega sistema je vpleten. Če je prizadet levi del koronarnega žilja, je lahko stanje še posebej nevarno,« opozarja.
Ob sumu na srčni infarkt zato ne smete čakati, da bi težave minile same od sebe. Takoj je treba poklicati številko 112.
Bolečina, ki je ne pozabite
Eden najznačilnejših simptomov srčnega infarkta je močna bolečina v prsnem košu. Dr. Mališić jo opisuje kot izjemno intenzivno bolečino, ki si jo človek lahko zapomni za vse življenje.
Pogosto jo spremljajo obilno potenje, pospešeno dihanje in hiter srčni utrip. Telo se znajde v stanju hude obremenitve, saj del srčne mišice nenadoma ostane brez zadostne oskrbe s kisikom.
»Gre za stanje, ko velik del srčne mišice v zelo kratkem času ostane brez kisika. Takrat lahko nastanejo zelo nevarne motnje srčnega ritma, ki so eden najpogostejših neposrednih vzrokov nenadne srčne smrti pri mladih ljudeh,« pojasnjuje kardiolog.
Ob tem pa je pomembno vedeti, da srčni infarkt ne povzroči vedno izjemno močne bolečine. Pri nekaterih ljudeh se lahko kaže tudi kot pritisk ali nelagodje v prsih, težko dihanje, slabost, nenadna oslabelost ali bolečina, ki se širi v roko, hrbet, vrat oziroma čeljust.
Najpomembnejše sporočilo kardiologa je, da lahko pravočasno prepoznavanje tveganja in hitro ukrepanje rešita življenje. Če je kdo od vaših bližnjih sorodnikov doživel srčni infarkt v mladosti, se o tem pogovorite s svojim zdravnikom. Tudi če se počutite popolnoma zdrave, je smiselno preveriti dejavnike tveganja in poskrbeti za zdravje svojega srca, še preden se pojavijo prve težave.
Vir: zdravlje.kurir.rs