25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

Stafilokok, mladih fantov grob

25. 11. 2004

Nov tip bakterije naravnost obožuje mlade postavne moške

Če ne bi Šlo za tako veliko tragedijo

in tako obupen klic, naj se medicina ven­dar­­le zbudi, bi bilo vse skupaj podobno filmu B-kategorije: Ricky Lannetti, 21-letni šport­nik, močan kot pitani bik, je umrl zaradi mozolja na riti.

Majhno modrico je fant opazil med preoblačenjem v slačilnici. Bila je točno pod jermenom pasu za varovanje trebušnih mišic. Čeprav je bila ra­nica odprta, ji Ricky ni posvečal posebne pozornosti in tudi nerodno mu je bilo kazati trenerju in zdravniku nenavaden mozolj na zadnjici.

Če odmislimo rano, se je fant počutil odlično. Tisto leto je bilo najus­peš­nejše v njegovi športni karieri, saj je s šestnajstimi podajami popravil šolski rekord. Na sobotni tekmi je zopet veliko prispeval k zmagi svojega kluba. Naslednjo soboto je bil mrtev.

Zdravniki so v Lannettijevi krvi našli “superbakterijo”, agresivno vrsto stafilokoka, znano tudi pod imenom MRSA (meticilin rezistentni Staphylococcus aureus). Do nedavnega je le malo zdravnikov videlo zlati stafilokok, odporen proti meticilinu in drugim pogosto uporabljanim antibiotikom. Prav tako so bili smrtni primeri izredno redki. Zadnje leto pa je bakterija tako zelo mutirala in se nenormalno razširila, da že vsak začetniški reševalec prebledi ob njeni fonetični izgovorjavi: “Mersa. ”

Še pred slabima dvema letoma skoraj nihče ni poznal MRSA, danes pa je v ZDA že 64 odstotkov ljudi, ki pri­­dejo v bolnišnico zaradi kožnih infekcij, ki jih je pov­zročila ta bakterija. V Ameriškem centru za nadzor in preprečevanje okužb menijo, da se bo vsako leto najmanj 100. 000 ljudi okužilo z MRSA. Prav tako so opazili, da je večina obolelih moškega spola, ne vedo pa še, zakaj je tako. Zlata bakterija je udarila tako hitro, da jim še ni uspelo opraviti večjih raziskav.

Pred desetimi leti je bila MRSA znana kot bolnišnična okužba. Z njo so se okužili kronično bolni ljudje, ledvični bolniki, ljudje s hudimi opeklinami in okuženi s hivom in aidsom, saj je bil njihov imunski sistem močno oslabljen. Zaradi slabega imunskega sistema so bili ti ljudje dobesedno zabasani z močnimi antibiotiki, kar je njihova telesa spremenilo v gojišče mutiranih bakterij.

Tudi če ti bolniki niso bili okuženi, si je bakterija sama odprla pot v njihovo oslabelo telo. MRSA se je očitno naveličala šibkih teles, saj si danes najraje izbira ljudi, za katere bi najmanj pričakovali, da bodo sploh zboleli: napada mlade, zdrave moške, ki so pogosto v zelo dobri kondiciji. Lani je bilo kar nekaj igralcev ameriške nogometne lige okuženih z MRSA. Nekaj jih je bilo celo operiranih. Poleg profesionalnih nogometašev je bilo okuženih tudi pet sabljačev, dva rokoborca in več kot ducat srednješolskih nogometašev.

Čeprav ni bila opravljena še nobena vidnejša raziskava, je bilo na prvi pogled opazno, da je večina okuženih moških, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi. Okužba se je prav tako pojavila med vojaškimi rekruti (235 obolelih), homoseksualci, policijskimi kadeti in zaporniki. Večina obolelih je z uživanjem močnih antibiotikov ozdravela. Po preiskavah obolelih je bilo ugotovljeno, da fizični dotik ni nujen za okužbo.

Dovolj je že, da nekoga za šalo z brisačo “užgemo” po zadnjici – če ima na njej še tako majceno ranico, se lahko zaradi okužene brisače ranica zastrupi.

Bolj ko se MRSA Širi, agresivnejŠa se zdi Ne dolgo od tega niso bile okužbe nič hujšega kot ma­nj­ši ognojek. Leta 1999 je MRSA povzročila smrt štirih sicer zdravih otrok. Decembra 2003 je bila dovolj močna, da je ubila Rickya Lannettija.

“V torek je klical in rekel, da je bruhal, da pa se ne počuti tako slabo, ” se spominja Rickyjeva mama. Takoj na­­­­sle­dnje jutro se je Ricky odpravil k šolskemu zdrav­ni­ku, kjer ga je sestra poslala počivat v študentski dom z besedami, da ima le prebavne motnje. V četrtek je njegova mama klicala trenerja, ali lahko preveri, kaj se dogaja z njenim sinom, ta pa ga je peljal v bolnišnico na preiskavo krvi.

V petek je Ricky poklical mamo in ji povedal, da ga vročina vedno bolj kuha, zato se je takoj odpravila na peturno pot. Ko je prišla v sinovo sobo, je bila šokirana. Ricky je bil mrtvo bled in tako šibak, da ga je moral sostanovalec odnesti do avtomobila. In čeprav že več dni ni uriniral, je popil na litre vode in izotoničnih pijač.

Ko ga je mama pripeljala do bolnišnice, je že bruhal kri. Vsi bolnišnični specialisti so bili šokirani, saj niso mogli verjeti, da pred njimi leži mlad močan fant, ki v preteklosti nikoli ni bil resneje bolan. Dali so mu pet različnih anti­biotikov, a nobeden mu ni zbil vročine. Nato je začel urinirati kri. S helikopterjem so ga od­pelja­li na najbližjo infekcijsko kliniko, a je bilo že prepozno: v nekaj urah so Rickyju odpovedale vitalne funkcije – najprej ledvice, nato jetra, kirurg se je sicer trudil z oživljanjem srca, a mu ni uspelo. Na obdukciji so odkrili, da je imel Ricky na zadnjici drobno ranico in da je bil okužen z MRSA.

“Opazili smo, da se je veliko ljudi okužilo prek ranic na zadnjici in, po pravici povedano, ne vemo, zakaj, ” je dejal Dr. Barry Kreiswirth, direktor inštituta za raziskavo kužnih bolezni. Morda zato, ker je tam občutljivo mehko tkivo, ali pa zato, ker je to del telesa, ki se zelo poti, hkrati pa je najmanj izpostavljen zraku, da bi pot lahko izhlapel. Vendar to še ni bilo dokazano. Dokler znanstveniki ne bodo odkrili, kako ta stafilokok deluje, do takrat ne bomo vedeli, zakaj ima tako rad določene dele telesa . . ali zakaj imajo nekateri le vročino, drugi pa umrejo.

Preden je prišla MRSA, je bil življenjski cikel zlatega stafilokoka dokaj preprost: če so štirje fantje igrali košarko, je bil, statistično gledano, eden od njih prenašalec – 30 odstotkov ljudi ima namreč ves čas bakterije v nosu, čeprav tega ne vedo. Da bi bakterija postala nevarna, mora biti dovolj močna, da povzroči infekcijo, še prej pa mora najti ranico, skozi katero bi lahko prišla v telo. Ironija je, da lahko prenašalec okuži samega sebe, če se hkrati praska po nosu in po odprti rani.

Pri tej bakteriji je novo to, da vsebuje strup, s katerim uničuje bela krvna telesca. Če pride navadna bakterija v kri, jo krvna telesca pojedo in to je to. MRSA pa se z lahkoto brani, kar pritegne k njej še več krvnih telesc.

Tako kot večina njenih sestričen ima MRSA tri ljubimce: vlago, kožne rane in oslabljen imunski sistem. Priložnost za okužbo se dramatično poveča, kadar “zapleše” z vsemi tremi hkrati: slačilnice so zelo pogosto vlažne, igra dva na dva lahko hitro povzroči kakšno rano na rokah ali kolenih, naporna igra pa, vsaj trenutno, oslabi imunski sistem. Če k temu dodamo še športno opremo, ki ni videla pralnega stroja že celo večnost, potem smo na vrsti, da tudi mi zaplešemo mrtvaški ples. No, smrtni primeri so bili redki, večina obolelih je po dolgotrajnem in napornem zdravljenju z močnimi antibiotiki okrevala. Res pa je tudi, da se MRSA tako hitro prilagaja, da bo kmalu odporna tudi proti tem antibiotikom.

Temu se reče naravna selekcija, pravi uradna medicina. Vedno so bile in bodo bakterije, katerim zdravila ne pridejo do živega. S pove­čano uporabo antibiotikov v zdravstvu se ta evolucija žal še pospešuje. Meticilin na primer je bil glavni borec proti bakterijam, ki so se začele upirati penicilinu, kot kaže, pa se je njegova uničevalna (ali pa zdravilna, kakor se vzame) moč skoraj izničila, saj je virus dobil ime glede na odpornost: MRSA ali meticilin rezistentni Staphylococcus aureus.

Bakterijske okužbe bi lahko bile obvladljive in ozdravljive, če bi se jim farmacevtske družbe bolj posvečale, namesto da večino časa in denarja porabijo za raziskave različnih vrst viager. V zadnjih tridesetih letih so bile odkrite le tri nove vrste antibiotikov, bakterije pa so se enemu od njih prilagodile, preden je sploh prišel v javno uporabo.

Res pa je tudi, da ne smemo obsojati tovarn zdravil zaradi njihove nezainteresiranosti za take raziskave. Zakaj bi za neko zdravilo, ki ga bo pacient jemal 14 dni, zapravljali milijarde, če lahko namesto tega iznajdejo “afrodiziak”, ki ga bo pacient jemal vse življenje. Prav tako večina antibiotikov zaradi mutirajočih bakterij po desetih letih postane neuporabnih. V nasprotju z njimi pa moški penis zelo verjetno nikoli ne bo postal odporen proti viagri.

Trenutno je bilo zadnje orožje proti MRSA vancomycin, žal pa so se že pojavili trije primeri na vancomycin odpornega MRSA. To pa lahko povzroči še večje težave, saj se lahko genetska koda prenaša z ene bakterije na drugo. Če se bo to zgodilo, lahko v prihodnjih petih letih pri­čakujemo veliko krizo.

Vročega julijskega popoldneva, sedem mese­cev po Rickyjevi smrti, se je njegov šolski prija­telj Derek odpravljal na bazen. Na palcu desne roke je zagledal zatečeno piko, ki ji ni posvečal večje pozornosti. Čez nekaj dni mu je zatekla cela roka, zato se je odpravil na urgenco. Tam so mu dali benadryl (antihistaminik) in ga poslali domov. Ker ponoči zaradi bolečin v roki ni mogel spati, se je zopet odpravil v bolniš­ni­co, kjer so mu dali močnejše antibiotike in mu zagotovili, da bo zdaj vse v redu. Pa ni bilo. Zjutraj je opazil, da se je okužba razširila, zato so ga poslali na podrobnejši pregled krvi. Diagnoza: MRSA! Od groze bi skoraj padel z bol­­niške po­­­stelje. “Da, ” je odgovoril, “ubil je mojega prijatelja. ”

Takoj so ga napolnili z vancomycinom in mo­ral ga je jemati vsakih 12 ur. Ker je bila okužba na roki, je bilo še toliko bolj nevarno, saj je imela bakterija odprto pot do srca. Na srečo je antibiotik deloval in Derek je preživel. Z roko je imel težave in mesec dni po tem dogodku mu jo je uspelo usposobiti le 75-odstotno.

SliŠi se neverjetno, a najboljša obramba zoper MRSA sta še vedno stara dobra voda in milo. Čiste roke in hitro oskrbljene, dezinficirane in povite poškodbe so trenutno najboljša preventiva. S tem bakterije ne bomo iztrebili za vedno, lahko pa zaustavimo njen smrtonosni pohod, dokler znanstveniki ne iznajdejo novega antibiotika ali celo cepiva.

Ameriške športne zveze so začele športnike poučevati o osnovah higiene, trenerjem pa pred­pisale, da po vsakem treningu temeljito razkužijo skupne prhe. Prav tako je vlada posta­vila MRSA na seznam “10 najnevarnejših” in ji skoraj dodelila status terorista (kar jo postavlja ob bok najnevarnejših, kot so Castro, Osama in Sadam). S posebnimi nagradami hoče spodbuditi farmacevtske tovarne k intenzivnejšim raziskavam, kar jim je delno uspelo, saj se že pojavljajo poročila o poskusnih cepljenjih.

Razveseljivo je, da so bili prvi testi novega cepiva uspešni, vendar je do njegove splošne uporabe še dolga pot. Do takrat upoštevajte navodila, ki vam jih je venomer ponavljala že mama: umivajte si roke, nosite čisto obleko in ne ravsajte se.

Peter Kapele

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri