Svetovni dan aidsa 2020: Pripnimo si rdečo penljo na daljavo

Svetovni dan aidsa 2020: Pripnimo si rdečo penljo na daljavo (foto: Profimedia) Profimedia
1. 12. 2020

Svetovni dan aidsa vsako leto obeležujemo 1. decembra. Letos bo ta obeležitev zaradi epidemije koronavirusa potekala drugače saj bo potekala na daljavo pod geslom 'Pripnimo si rdečo pentljo, na daljavo!' Pomembno je, da sporočilo pride in je prisotno v naši skupnosti. 

V Sloveniji smo v letu 2020 (do vključno 20. novembra) zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je šest manj kot v celem letu 2019 in manj kot v kateremkoli letu v obdobju zadnjih 10 let.

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas trenutno živi manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih jih približno petina ne ve za svojo okužbo. Navkljub zgodbi o uspehu okužba s HIV ostaja pomemben javnozdravstveni problem.

HIV v času epidemije COVID-19

COVID-19 ogroža prizadevanja in razvoj, ki smo jih v zadnjih letih naredili na področju preventive in obvladovanja okužbe s HIV. Pri soočanju s COVID-19 smo prešli iz pandemije v sindemijo, kar pomeni združitev dveh ali več sočasnih ali zaporednih epidemij ali skupin bolezni v populaciji z biološkimi interakcijami, ki poslabšata prognozo in breme bolezni, so zapisali pri NIJZ.

Kot vsake epidemije, tudi ta povzroča in poglablja obstoječe neenakosti v zdravju in na drugih področjih. V tej zdravstveni krizi je prizadela najbolj ranljive.

»Vse bolj se poglabljamo v socialno neenakost, ekonomsko neenakost, neenakost spolov. Postajamo vse bolj neenaka družba«, je ob tej priložnosti izpostavila direktorica programa UNAIDS, Winnie Byanyma.

Še zlasti sedaj potrebujemo mobilizacijo vsej deležnikov, da bomo kos koliziji med HIV in covid-19, ki je zmanjšal dostop do preventive, testiranja, zdravljenja in servisov za okužene in bolne po vsem svetu.

Danes 12 milijonov ljudi s HIV čaka na zdravljenje in 1.7 milijona ljudi se je v lanskem letu na novo okužilo, ker niso imeli dostopa do ključnih servisov.

Prim. Evita Leskovšek, dr. med., spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je ob tem dejstvu povedala: »V situaciji, v kateri se nahajamo, se lahko veliko naučimo od epidemije aidsa, predvsem pa to, da ne smemo izgubljati časa za hiter odziv in dostopnost do zdravljenja in cepljenja za vse.«

Izkušnje pri soočanju s HIV in prenos izkušenj na COVID-19

Že pred pojavom COVID-19 si je svetovna strokovna javnost postavila za cilj ustaviti epidemijo aidsa do leta 2030.

Končati moramo socialne neenakosti in krivice, ki ljudi izpostavljajo okužbam in se boriti za pravico do zdravja. Še nikoli ni bilo tako jasno, da potrebujemo univerzalno dostopnost do zdravja in zmanjševati bariere na vseh ravneh.

Potrebno je ozavestiti ljudi, da med epidemijo ni varen nihče, dokler nismo varni vsi.

Potrebno je eleminirati stigmo in diskriminacijo, ljudi pa postaviti v središče, jih poslušati in slišati, v vseh ukrepih temeljiti na človekovih pravicah in enakosti spolov.

To je ključ za končanje obeh prepletajočih se epidemij.

»COVID-19 še prav posebej predstavlja grožnjo za ljudi, ki živijo s HIV, ne samo zaradi zmanjšanje dostopnosti do pomoči, predvsem so posebej ranljive skupine ljudi z zmanjšanim odgovorom imunskega sistema oz. odpornostjo«, je ob tem še dodala prim. Evita Leskovšek, dr. med., spec. z (NIJZ).

Trenutna kriza predstavlja priložnost in kliče k prebujenju.

V prihodnosti je potrebno delati drugače, boljše in – skupaj

Kako bomo uspešni pri zajezitvi pandemije COVID-19 bo determiniralo tudi uspešnost obvladovanja pandemije aidsa.

Ta nas je naučila, da smo lahko uspešni le v solidarnosti in polni vključenosti na vseh ravneh; na nivoju vlad, vseh resorjev, donatorjev, vseh organizacij, voditeljev, civilne družbe… In navsezadnje ima ključno vlogo pri zaustavitvi obeh pandemij vsak od nas, vsak posameznik, ki lahko prispeva, da svet postne boljši in bolj varen.

Okužba s HIV v Sloveniji

Kljub zgodbi o uspehu okužba s HIV ostaja pomemben javnozdravstveni problem.

V letu 2020 (do vključno 20. novembra) je bilo v Sloveniji 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je bilo šest manj kot v celem letu 2019 in manj kot v kateremkoli letu v obdobju zadnjih 10 let.

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pri nas trenutno živi manj kot 1.000 oseb s HIV, od katerih jih približno petina ne ve za svojo okužbo.

Najpomembnejše ostaja preprečevanje okužbe s HIV z učinkovitimi ukrepi kombinirane preventive v skupinah z višjim tveganjem, še posebej med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, predvsem izboljševanje dostopnosti do testiranja, promocija pogostega testiranja in takojšnje zdravljenje oseb z diagnozo okužbe s HIV ter informiranje partnerjev o izpostavljenosti okužbi. Ker je bila okužba s HIV prepoznana tudi pri enem otroku, ki se je okužil od svoje matere pred, med ali po porodu, je nujno, da tudi v Sloveniji pričnemo s presejanjem nosečnic na okužbo s HIV.

V letu 2020 (do vključno 20. novembra) je bil aids diagnosticiran pri petih osebah. Pri vseh petih je bila tudi okužba s HIV prepoznana v istem letu. Umrla je ena oseba s HIV, a ne a zaradi aidsa.

Podatki o novih diagnozah okužbe s HIV za letošnje leto kažejo, da je bilo šest okužb med ženskami in 22 med moškimi. Pri slednjih jih je bilo 12 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), kar je najmanj v zadnjih desetih letih.

»Relativno nizko število novih diagnoz in kasnih diagnoz okužbe s HIV med MSM je predvidoma posledica uspehov kombinirane preventive, predvsem dostopnosti testiranja in spremenjene kulture testiranja med MSM ter takojšnjega zdravljenja po diagnozi okužbe. Zgodnje zdravljenje je uspešnejše, izboljša kakovost in pričakovano trajanje življenja ter preprečuje prenos okužbe s HIV,« je povedala izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ in dodala, da je glede na prijavljene primere novih diagnoz okužbe s HIV v začetku leta 2020 v Sloveniji živelo 704 oseb s prepoznano okužbo s HIV.

Med njimi je po podatkih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 649 (92 %) oseb prejemalo protiretrovirusna zdravila in med slednjimi jih je velika večina (626 oseb, 96 odstotkov) imela virusno breme nižje od mejne vrednosti (40 kopij/mL plazme), kar pomeni, da zaradi uspešnega zdravljenja ne morejo okužiti drugih.

V letu 2020 do vključno 20. novembra je bil prijavljen tudi en primer okužbe s HIV pri sedemletnem otroku. Okužba je bila prenesena z matere na otroka, pred, med ali po porodu v letu 2013.

Da bi v prihodnosti preprečili rojstva s HIV okuženih otrok, moramo v Sloveniji čimprej uvesti presejanje nosečnic na HIV.