25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
25 budističnih modrosti za mir v vaši duši
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
10 razlogov, zakaj (ne) imeti aktivno dekle
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša
6 znakov, da ste izjemno občutljiva duša

To morate preveriti, ko kupujete vodo v plastenki!

To morate preveriti, ko kupujete vodo v plastenki! (foto: Profimedia) Profimedia
27. 2. 2017

Voda v plastenki je praktična za uporabo, zato po njej pogosto posegamo. Kaj morate vedeti, preden jo kupite, in na kaj morate biti ob nakupu pozorni?

1. Najprej neprijetna resnica o vodi iz plastnke. Za liter vode iz plastenke se v povprečju porabi kar 3 litre običajne vode in četrt litra nafte. Voda iz plastenke pa je pri nas tudi za 225-krat dražja od tiste iz pipe. V svetu je ta številka še višja.

2. Voda v plastenki je daljši čas v stiku s plastiko, iz katere je plastenka. Plastika lahko v vodo, tako kot v druga živila, sprošča različne snovi. Zato nujno preverite, iz kakšne plastike je plastenka narejena. Nacionalni inštitut za varovanje zdravja sicer piše, da gre za sproščanje nizkih koncentracij snovi, poleg tega so vode iz plastenk v Sloveniji pod neprestanim nadzorom in kršitve zakonov so redke, še pišejo. Kljub temu nam ne bi smelo biti vseeno, iz kakšne plastike je narejena plastenka in kakšna je voda v njej. Ena izmed ameriških raziskav je v vodah iz plastenk našla številne bakterije, kofein, najrazličnejše sestavine zdravil proti bolečinam, sledi umetnih gnojil, kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike, celo radioaktivni stroncij. 

3. Vrsta plastike je označena na dnu plastenke, najdete jo v vsem dobro znanem trikotniku. In kaj te oznake pomenijo?

Oznaka 1 pomeni, da je izdelek narejen iz polietilen tereftalata (PET). Gre za najpogostejšo vrsto plastike, ki se uporablja pri plastenkah za pijače. Takšna plastenka ni namenjena večkratni uporabi, večkratna uporaba bi lahko povzročila razrast bakterij, poleg tega bi lahko te plastenke sproščale težke kovine in kemikalije, ki vplivajo na hormonsko ravnovesje, a na tem področju ni narejenih dovolj raziskav. Proizvajalci jih testirajo zgolj za enkratno uporabo. Slovenski nacionalni inštitut za javno zdravje je naredil nekaj testov plastenk največjih proizvajalcev embaliranih vod v Sloveniji. Ugotovil ni nobenega vpliva večkratne uporabe pri sobni temperaturi, potrebno bi bilo preizkusiti še migracije drugih snovi in vpliv različnih temperatur shranjevanja.

4. Oznaki 2 in 4 sta za polietilen (HDPE in LDPE). Takšno plastiko se uporablja za plastenke za mleko, detergente, nekatera olja, igrače in nekatere plastične vrečke. Takšna plastika praktično ne sprošča snovi v tekočine, zato velja za najvarnejšo.

5. Oznaka 3 je za polivinilklorid (PVC). Gre za vsem dobro znano, mehko plastiko, ki se med drugim uporablja za zavijanje živil, igrače in še nešteto drugih izdelkov. Sprošča dve toksični snovi in strokovnjaki priporočajo, da se takšni plastiki izognemo, če se le da.

Več v članku Nehajte jesti plastiko. 

6. Oznaka 5 je za polipropilen (PP) in oznaka 6 za polistiren (PS). Plastika z oznako PS, ki se med drugim uporablja tudi za pribor za piknike, ob segrevanju sprošča rakotvorne snovi in je popolnoma neprimerna za dolgotrajno shranjevanje živil.

Plastika z oznako PP je dobro odporna plastika, uporablja se za sirupe in jogurtove lončke, ob segrevanju se ne stopi in zato zdravju ni nevarna. Poleg tega je dobra ovira za vlago, masti in kemikalije. Oznaka 7 v trikotniku pomeni, da je izdelek narejen iz druge vrste plastike. Oznake na izdelku niso obvezne!

7. Poleg kratkoročnega vpliva, ki ga ima plastika na naše zdravje, je dobro pomisliti tudi na dolgoročnega - onesnaženost našega planeta, ki bo v prihodnje z nami ravnalo tako, kot bomo mi ravnali z njim. Raziskava iz leta 2010 je na primer pokazala, da je slovensko morje s plastiko najbolj onesnaženo na svetu. Milijon delcev plastike namreč plava na vsakem kvadratnem kilometru slovenskega morja. Manj delcev so znanstveniki našteli celo v Severnem Pacifiku. Mikrodelci plastike, ki plavajo po našem morju, se na koncu znajdejo tudi v organih rib. Previdno z odpadki, torej.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri