Visoke poletne temperature lahko resno ogrozijo zdravje otrok. Toplotni udar nastane, ko telo ne zmore več učinkovito oddajati nakopičene toplote, zaradi česar telesna temperatura hitro in močno naraste.
Otroci so za to stanje še posebej dovzetni, saj njihov sistem uravnavanja telesne temperature še ni popolnoma razvit. Manj se potijo, hitreje dehidrirajo, pogosto pa tudi ne znajo jasno povedati, da so žejni, utrujeni ali da jim je slabo.
Do toplotnega udara lahko pride po daljši izpostavljenosti soncu, med telesno dejavnostjo na prostem ali v zelo vročem, vlažnem in slabo prezračenem prostoru. Če znake prepoznate pravočasno, lahko hitro ukrepate in zmanjšate tveganje za resne zaplete.
Toplotni udar ali sončarica?
Čeprav izraza pogosto uporabljamo kot sopomenki, ne pomenita istega.
Sončarica je posledica neposredne izpostavljenosti sončnim žarkom, predvsem glave in vratu. Pogosto jo spremljajo glavobol, slabost, pordela koža, povišana telesna temperatura in izrazita izčrpanost.
Toplotni udar pa se lahko razvije tudi brez neposrednega sonca. Pojavi se lahko doma, v avtomobilu, telovadnici ali katerem koli vročem, vlažnem in slabo prezračenem prostoru. Gre za resnejše stanje, saj telo izgubi sposobnost učinkovitega ohlajanja.
Simptomi toplotnega udara pri otrocih
Znaki se lahko razvijajo postopoma ali pa se pojavijo nenadoma. Sprva so lahko precej splošni, na primer utrujenost, razdražljivost ali izguba apetita. Vedno jih je treba presojati glede na okoliščine, kot so visoke temperature, izpostavljenost soncu, telesna dejavnost in nezadostno pitje tekočine.
Najpogostejši simptomi so:
- zelo vroča, pordela ali suha koža,
- močno potenje ali, pri hujših primerih, popolna odsotnost potenja,
- izrazita žeja,
- oslabelost in nenavadna utrujenost,
- glavobol,
- slabost ali bruhanje,
- mišični krči,
- vrtoglavica,
- zaspanost, razdražljivost ali neutolažljiv jok,
- pospešen srčni utrip,
- visoka telesna temperatura.
V najhujših primerih se lahko pojavijo tudi zmedenost, omedlevica, krči, zmanjšana odzivnost ali izguba zavesti. Takšni znaki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.
Kaj storiti ob sumu na toplotni udar pri otroku?
Če sumite, da ima otrok toplotni udar, ga nemudoma umaknite z vročine.
Premestite ga v hladen, senčen in dobro prezračen prostor, po možnosti v klimatiziran prostor. Odstranite odvečna oblačila in ga začnite hladiti s hladnimi, vlažnimi obkladki, ki jih položite na čelo, vrat, pazduhe in dimlje.
Če je otrok pri zavesti in lahko normalno požira, mu ponudite manjše požirke vode. Ne silite ga, da popije večjo količino tekočine naenkrat, še posebej če mu je slabo.
Otrok naj miruje, vi pa ga ves čas pozorno spremljajte. Tudi če se njegovo stanje izboljša, naj se še nekaj ur izogiba igri, športnim dejavnostim in ponovni izpostavljenosti vročini.
Kdaj poklicati nujno medicinsko pomoč?
Toplotni udar se lahko hitro razvije v življenjsko ogrožajoče stanje. Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč ali odpeljite otroka na urgenco, če:
- je zmeden, zelo zaspan ali se ne odziva,
- omedli ali dobi krče,
- večkrat bruha,
- ne more piti,
- ima zelo visoko telesno temperaturo,
- težko diha ali je izrazito oslabel,
- se njegovo stanje po ohlajanju ne izboljša,
- je mlajši od enega leta ali ima kronično bolezen.
Če otrok izgubi zavest, ima krče ali je njegovo stanje zavesti nejasno, mu nikoli ne dajajte vode ali drugih tekočin skozi usta.
Česa nikakor ne smete početi?
Pri toplotnem udaru lahko nekateri ukrepi stanje celo poslabšajo.
Brez navodila zdravnika otroku ne dajajte zdravil za zniževanje telesne temperature, kot sta paracetamol ali ibuprofen. Toplotni udar ni običajna vročina, zato je najpomembnejše hitro in varno ohlajanje telesa ter ocena resnosti stanja.
Prav tako otroka ne potapljajte v ledeno vodo, razen če vam to svetuje zdravstveno osebje. Ohlajanje mora biti hitro, vendar postopno in nadzorovano.
Čeprav se otrok po ohlajanju počuti bolje, naj ne nadaljuje takoj z igro ali telesno dejavnostjo. Telo potrebuje čas, da si popolnoma opomore.
Toplotni udar lahko preprečite
Preventiva je še posebej pomembna v obdobjih visokih temperatur in vročinskih valov.
Izogibajte se zadrževanju na soncu v najbolj vročem delu dneva. Sprehode in druge dejavnosti na prostem raje načrtujte zgodaj zjutraj ali pozno popoldne.
Otrok naj nosi lahka, zračna oblačila in po potrebi pokrivalo. Redno mu ponujajte vodo, tudi če sam ne pove, da je žejen.
Posebno pozornost namenite tudi otroškemu vozičku. Če ga prekrijete z debelimi odejami ali slabo zračnimi tkaninami, se lahko pretok zraka močno zmanjša, temperatura v vozičku pa hitro naraste.
In še najpomembnejše pravilo: otroka nikoli ne puščajte samega v avtomobilu, niti za nekaj minut. Notranjost vozila se lahko tudi ob rahlo odprtih oknih v zelo kratkem času segreje do nevarno visokih temperatur.
Vir: jutarnji.hr
