Veliko ljudi si za diagnostiko pomaga z umetno inteligenco, a strokovnjaki opozarjajo, da je obisk zdravnika še vedno obvezen.
Kljub hitremu napredku umetna inteligenca še ni pripravljena na samostojno uporabo v kliničnem okolju, opozarja nova raziskava neprofitne bolnišnične in raziskovalne mreže Mass General Brigham iz Bostona. Izsledke študije povzemajo na portalu jutarnji.hr.
Študija je pokazala, da generativni modeli umetne inteligence še vedno nimajo dovolj razvitega kliničnega razmišljanja, potrebnega za varno medicinsko uporabo. V več kot 80 odstotkih primerov namreč niso znali postaviti ustrezne diferencialne diagnoze, torej prepoznati bolezni in jo ločiti od drugih stanj s podobnimi simptomi.
Raziskovalci poudarjajo, da je prav diferencialna diagnoza eden najpomembnejših prvih korakov pri postavljanju pravilne diagnoze.
Brez zdravniške presoje še ne gre
»Kljub stalnim izboljšavam standardni veliki jezikovni modeli še niso pripravljeni za nenadzorovano uporabo na klinični ravni,« je povedal Marc Succi, soavtor raziskave, objavljene v reviji JAMA Network Open.
Raziskovalna skupina je analizirala 21 velikih jezikovnih modelov, med njimi najnovejše različice sistemov Claude, DeepSeek, Gemini, GPT in Grok. Pri tem so uporabili novo razvito orodje PrIME-LLM, ki ocenjuje sposobnost umetne inteligence v posameznih fazah kliničnega odločanja: od postavitve začetne diagnoze in naročanja preiskav do končne diagnoze in načrtovanja zdravljenja.
Da bi čim bolj realistično simulirali razvoj kliničnih primerov, so raziskovalci modele postopoma oskrbovali z informacijami. Najprej so jim posredovali osnovne podatke, kot so starost, spol in simptomi, nato pa še rezultate pregledov in laboratorijskih preiskav.
Rezultati so pokazali, da nobeden od modelov ni bil sposoben pravilno postaviti diferencialne diagnoze v več kot 80 odstotkih primerov. Ko pa so sistemi prejeli več podatkov, vključno z medicinskimi slikami, se je uspešnost pri postavitvi končne diagnoze izboljšala na približno 60 do več kot 90 odstotkov.
To pomeni, da bi umetna inteligenca sicer lahko pomagala pri postavitvi diagnoze, a le takrat, ko priložimo izvide in zadostno količino podatkov - kar pa je brez zdravniške obravnave praktično nemogoče.
Kljub obetavnim rezultatom raziskovalci opozarjajo, da umetna inteligenca za zdaj še ne more nadomestiti zdravniške presoje. Človeško klinično razmišljanje tako ostaja ključno pri varni in zanesljivi zdravstveni obravnavi pacientov.
Vir: jutarnji.hr
