Ribe lahko poleg nujno potrebnih hranil vsebujejo tudi snovi, ki so nevarne oziroma za človeka strupene.
Človeku nevarne snovi v ribah
Sem spada predvsem živo srebro, v zadnjem času tudi policiklični aromatski ogljikovodiki. Pogosto se med neželenimi snovmi v ribah omenjajo tudi dioksini, ki prehajajo v živila živalskega izvora predvsem zaradi industrijskega onesnaženja.
V človeško telo vnašamo dioksine predvsem z živili, ki vsebujejo več maščobe. Mednje spadajo tudi večje in bolj mastne ribe, zato je pri uživanju takšnih rib priporočljivo odstraniti kožo in vidno maščobo.
Da ribe in druga morska hrana vsebujejo težke kovine, je posledica njihove naravne prisotnosti v okolju in tudi onesnaženja.
Akumulacija težkih kovin je odvisna od vrste ribe, starosti, njene teže ter geografske lege ulova. Na splošno velja, da ribe, ki so na vrhu prehranjevalne verige in se prehranjujejo z večjimi ribami (na primer mečarica, morski pes in tun), akumulirajo več težkih kovin.
Ribe na (naj)nižji stopnji prehranjevalne verige, ki se prehranjujejo z manjšimi ribicami in z rastlinsko hrano (na primer losos, škarpina, sardela, slanik, skuša), vsebujejo manj težkih kovin.
Vir: portal Zveze potrošnikov Slovenije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
