Višavskim terierjem zdravstvenih tegob ne manjka

Višavskim terierjem zdravstvenih  tegob ne manjka (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
3. 6. 2018 Vir: liza.aktivni.si

Luna je samička zahodnovišavskega belega terierja. Njena lastnica Lili Vučkovič nam je zaupala, kakšno je življenje s tako simpatično pasjo navihanko, ki pa ima kar precej zdravstvenih težav.

Samička Luna se je skotila 20. marca leta 2010, a ostala sama izmed treh v leglu in nezaželena, ker pri dveh mesecih starosti ni lajala. Lili se je ponudila, da malo zahodnovišavsko belo terierko vzame k sebi in ji ponudi topel dom. “Upam si domišljati, da sem jo morda rešila, lahko da bi pristala v zavetišču, morda pa je danes ne bi bilo več med nami,” nam je zaupala njena lastnica, ki pravi, da je Luna prava mala scrkljanka. “Je tipičen višavček, trmast in poln energije, in se mi zdi, da kar velja tisti stavek, ki govori, kako je pes podoben lastniku.”

Pasje vedenje in obvezno žoganje

Luna ima potrjeno knjižico šolanja. “Opravljene ima vse tri razrede, nadaljevali pa nisva, ker je za osnovo dovolj mala šola, A in BBH,” je povedala lastnica, ki poudarja, da šolanje v šoli ni dovolj, potrebna je namreč tudi doslednost pri vzgoji psa doma. “Predvsem zato, ker jo vsak po svoje crklja in vse, kar se je naučila v šoli, doma lahko hitro pozabi,” v šali doda Lili, ki svojo psičko rada tudi pohvali. “Luna je pridna, z njo nimam težav, na sprehodih in interakcijah z drugimi psi je ubogljiva in je nekonfliktna, malo boječa, zaradi neodgovornih lastnikov ima strah pred večjimi psi, spuščena je izrecno samo doma, kjer me uboga na besedo, drugače pa je roza fleksi povodec najin nujni modni dodatek vedno in povsod. Rada ima vse ljudi, predvsem otroke, ker se z njimi lovi in igra. Obožuje žoge, vsak dan eno uniči,“ še pove v smehu in doda, da je žoganje super ideja za dneve brez sprehodov, da pes lahko porabi nakopičeno energijo.

Zdravje višavskih terierjev

“Ona je moj mali sonček. Ko sem bolna, se stiskava in skupaj smiliva svetu. Ko je ona bolna, ne spiva po ves teden. Ni zahtevna, sama pokaže, ko in ali kaj potrebuje ali si želi. Hranim jo trikrat dnevno – dajem ji majhne porcije pasje hrane večkrat dnevno zaradi večje vsebnosti kisline v želodčku. Najmanj tolikokrat ima omogočen izhod za malo in veliko potrebo. Večino dneva preživi na balkonu in opazuje svet okoli sebe – predvsem sosedove muce, ki nimajo vstopa na naš teritorij, če se ji slučajno katera izmuzne, to sliši celotno Novo mesto,“ še pove in doda, da zdravstvenih tegob ne manjka in da na žalost tudi Luna ne odstopa od povprečja višavčkov.

“Pljuča in želodec sta trenutno edina težava, so se ji tudi pojavili izpuščaji na koži, ampak sem zamenjala šampon in od takrat je vse v redu. Za pljuča so ji odkrili astmo, zato imava tudi 'pumpice', ki jih čedalje manj uporabljava. Želodček je precej občutljiv in odkar pazim na njeno prehrano, ne potrebujeva kapsul ali kapljic. Uživa izključno eno vrsto briketkov, eno vrsto palčk – iz alg, običajno veganske ali eko – in piškotke slovenske izdelave ali pa za igro kong s piškotki. Pri dveh letih je imela težave z inkontinenco, kar naj bi bilo pri steriliziranih psičkah pogosto, dobila je zdravila, ki pa sem jih po mesecu dni ukinila. Po priporočilu znanke je dnevno dobila pol suhe brusnice in po nekaj mesecih težav ni bilo več. Še danes imava mir,“ je dodala odličen nasvet lastnica Lili.

“Ušeska se ji vnameta po vsakem umivanju, zato jih redno čistimi in mažem z zdravili. Ker je tudi koža občutljiva, ne dobiva ampul ali ovratnic proti klopom. Redno jo kopam, češem in pregledujem. K frizerju jo vozim enkrat na dva meseca, ker potrebuje striženje in krajšanje krempeljčkov.“ Tudi pozimi lastnica pazi na zdravje svoje štirinožne prijateljice. “Pozimi je oblečena, ima vse od dežnega plaščka, bunde, pletenih pulijev do bluzic in 'šlafroka'. Ima tudi svoji dve ležišči, sicer pa so njene čisto vse postelje v hiši s kavči in fotelji vred. Je lumpa, saj je mačje brikete, ko je nihče ne gleda. Spi na oblačilih, če niso pospravljena v omarah. Zbeži k sosedovim, če je gospa na vrtu. Hujših lumparij pa ne počne, zato je tudi ne kaznujem pogosto. Dovolj je povzdignjen glas s prizvokom jeze. Ta ton vedno razume in reagira z repom med nogami, povešenimi ušesi in smiljenjem na balkonu do večera.“

Delikatna pasma

“Za svojega psa lahko trdim, da je primeren za vse ljudi in starosti, za pasmo žal ne. Brez šole morda ne bi bila takšna, kot je, z drugačno vzgojo bi morda sovražila otroke, ne vem. Kot vsak človek ima tudi pes svojevrsten karakter. Ni dveh enakih psov na tem svetu. Tudi z leti se karakterji rahlo spreminjajo. Luna je samosvoja že od prvega dne, ko je vztrajno skakala na prvo stopnico pri dveh mesecih starosti, od takrat naprej je trmasta.“

Pes ti ukrade srce

“Odkar imam psa, pozornost posvečam prav njej. Psička je postala moja obveznost in odgovornost. Skrbim, da ima dnevno dovolj gibanja. S tem sem tudi sebi naredila uslugo, da se gibljem več. S svojimi vragolijami me vsak dan nasmeji, mi pokaže, da je življenje vseeno lepo, tudi ko pride kakšen slab dan. Rada se stiska s svojimi igračami – hipom in pujskom – ki jih raznaša po vsej hiši. Je edina, ki se me razveseli in me nalaja, če je ne pobožam takrat, ko njej to ugaja. Nekako se navadiš na žival doma in brez nje postane dan pust in siv. Poleg nje imam še dve muci najdenki. Lumpi je črnuhica, letos pozimi bo stara 14 let, Cufi pa je gluhica pasme turška angora, je bele barve, ne sme pa biti izpostavljena soncu, saj ima popolnoma drugačne lastnosti, kot so opisane. Vse so sterilizirane in primerne za notranje bivanje. Med sabo nimajo težav, razen ob slabih dnevih,“ pove lastnica v smehu in za konec doda pozitivno sporočilo. “Luna je psička in brez nje si življenja ne morem več zamišljati. Vredna je vsakega truda in evra. Nikoli mi ni žal za odločitev, ki sem jo sprejela, ko sem domov pripeljala psa. Pasjega prijatelja ali prijateljico toplo priporočam vsem. Psi so naravni antibiotiki, antidepresivi in protibolečinske injekcije – preverjeno. Res pa je, da si vsak človek ne zasluži psa, zato naj vsak pri sebi najprej poskrbi, da postane boljši človek. In zapomnite si: Pes ne bo nikoli ugriznil roke, ki ga hrani.“

Besedilo: Metka Pravst // Foto: osebni arhiv