Ali ste vedeli, da se brez zdravljenja možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat? Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Bolezen nima simptomov, zato bodite pozorni na naslednje ...
Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasli človek na svetu. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 odstotkov odraslih Slovencev.
O nekaterih razsežnostih problema hipertenzije smo se pogovarjali s predstojnico Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednico slovenskega Združenja za hipertenzijo mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med.
Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takšnih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka.
Brguljan-Hitij: Brez zdravljenja se možnost za možgansko kap poveča za sedemkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Na kaj smo vendar lahko pozorni, čeprav bolezen nima simptomov?
Brguljan-Hitij: Velikokrat je tako, da ni nobenih znakov, včasih pa se pojavljajo s tem, da so povsem nespecifični. Nekomu je malo slabo, malo ga boli glava v zatilju, slabše vidi in se na splošno čudno počuti, bolijo lahko tudi vse mišice. Teh znakov ne moreš opredeliti prav po skupinah. Vseeno pa smo tudi na vse to lahko pozorni, ker nas to opozarja, da se nekaj dogaja.
Kakšna je preventiva?
Brguljan-Hitij: Zdravi način življenja. Hipertenzija je dedna in najbolj pomembno je, da jo pravočasno odkrijemo. Če vemo, da imamo to v družini, je potem dobro, da temu sledimo pogosteje in pravočasno ukrepamo in ko vidimo, da imamo visoki pritisk, ga začnemo pravočasno zdraviti.
Pri katerih skupinah ljudi je večje tveganje, da imajo povišan krvni tlak?
Brguljan-Hitij: Krvni tlak se lahko zviša vsakomur. Sicer pa je zvišan krvni tlak posebej pogost pri ljudeh, starejših od 60 let, ker s starostjo po navadi narašča. Pogostejši je v družinah, kjer imata oče in mati zvišan krvni tlak. Zelo pogost je pri bolnikih s sladkorno ali ledvično boleznijo, v glavnem zato, ker imajo ledvice ključno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka. Lahko pa se pojavi med nosečnostjo ali kot neželen učinek nekaterih zdravil, recimo kombinirana tabletka za kontracepcijo. Zvišan krvni tlak je še posebej pogost pri črni rasi, saj je kar približno trikrat pogostejši kot pri belcih zaradi genetskih razlik med obema skupinama.
Na kaj moramo biti pozorni, ko pritisk preverjamo doma?
Brguljan-Hitij: Za merjenje pritiska morajo biti nadlahtne manšete, ker podlahtne niso natančne. Seveda mora biti aparat tehnično brezhiben – validiran, kar pomeni, da ima teste in certifikat strokovnega osebja. Na spletni strani Združenja za hipertenzijo (www.hipertenzija.org) je natančno predstavljeno, kako pravilno merimo krvni tlak doma in tudi priporočila za nakup merilnika za spremljanje krvnega tlaka doma.
Kako hipertenzijo zdravimo?
Brguljan-Hitij: Za zdravljenje arterijske hipertenzije največkrat uporabljamo zdravila, ki imajo podaljšan učinek, da bi jih dajali le enkrat dnevno in bi bilo jemanje zdravil za bolnika čim bolj enostavno in ga ne bi obremenjevalo pri vsakodnevnih aktivnostih.
Ker večina bolnikov za uspešen nadzor tlaka potrebuje več kot eno zdravilo, se število tablet lahko zelo poveča, kar poslabša sodelovanje pri zdravljenju. V ta namen imamo na voljo fiksne kombinacije zdravil, kjer so v eni tableti združeni dve ali celo tri zdravila, kar zelo poenostavi režim zdravljenja, zato je tudi sodelovanje bolnika boljše.
Slovenija je ena izmed držav, ki ima največ teh fiksnih kombinacij. Seveda opažamo, da se ljudje bojijo stranskih učinkov zdravil in predvsem, kako bo dolgoletno jemanje vplivalo na njihova jetra oz. ledvice. Bolnik se mora pogovoriti z zdravnikom o načinu nadzorovanja hipertenzije ter o koristih rednega in dolgotrajnega jemanja zdravil. Velikokrat se v ambulanti srečamo z ljudmi, ki so zdravljenje zaradi strahu sprva opustili, nato pa so prišli k nam že po preživetem dogodku, kot je bil npr. srčni infarkt ali možganska kap, ko je bila kakovost njihovega življenja že močno okrnjena.
Gre pri zdravljenju hipertenzije za tek na dolgo progo, vseživljenjsko zdravljenje?
Brguljan-Hitij: Načeloma, ampak moram reči, da po dvajsetih letih, kolikor sem v tem poslu, nisem zasledila, da bi imel kdaj nekdo zaradi jemanja teh zdravil okvarjene ledvice in jetra.
Kako si ljudje s hipertenzijo lahko pomagajo z Združenjem za hipertenzijo?
Brguljan-Hitij: Z našim združenjem si lahko pomagajo edino s spletno stranjo www.hipertenzija.org. Gre za združenje zdravnikov, ki poskušamo skrbeti za strokovno usposobljenost naših zdravnikov, po drugi strani pa poskušamo ozaveščati javnost.
Se res preslabo zavedamo resnosti težav zaradi visokega krvnega tlaka?
Brguljan-Hitij: Vsekakor. Recimo, ko so povabili ljudi v epidemiološko študijo, je meritev vedno opravljena dvakrat. Se pravi, ljudje so prišli na meritev, namerili smo jim visok pritisk in rekli, da je mogoče naključno in naj pridejo še enkrat. Z njimi smo se dogovorili za termin, ki mu ustreza, s tem, da je meritev zastonj. Le 30 odstotkov teh ljudi je prišlo na ponovno meritev.
Visokega pritiska ne jemljemo dovolj resno in potem pacienti čez čas pridejo po prebolelem srčnem infarktu, česar je veliko.
Tekst: Suzana Golubov. Članek je bil objavljen v reviji Lisa.
Več o delovanju Združenja za hipertenzijo na spletni strani: www.hipertenzija.org
Preberite še:
- 7 začimb in zelišč, ki pomagajo vašemu zdravju
- Pod stresom? Poskusite naših 8 odličnih načinov za sproščanje
- 3 namigi za daljše življenje
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
