Vpliv slabe prehrane na zdravje postaja večji od kajenja

26. 3. 2015
Deli
Vpliv slabe prehrane na zdravje postaja večji od kajenja (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Uživanje zdrave hrane je eden od temeljev našega zdravja, za katerega moramo skrbeti že od otroštva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa je naraščanje telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi.

Tema svetovnega dne potrošnikov 2015, ki smo ga obeležili 15. marca, je pravica do zdrave hrane. V središču zdravega prehranjevanja je posebno pozornost potrošniškega gibanja v Evropi in svetu ponovno deležna problematika čezmerne teže in debelosti otrok. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je na pereč problem, ki se iz leta v leto povečuje, prvič opozorila že pred skoraj 22 leti.

Pri tem pa na ZPS poudarjajo, da je uživanje zdrave hrane eden od temeljev našega zdravja, za katerega moramo skrbeti že od otroštva. Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da so nezdrave prehranske navade v mladosti tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami, še poudarjajo na ZPS. Le izobražen in dobro ozaveščen potrošnik lahko udejanja svojo pravico do izbire za zdravo prehranjevanje. Zato poziv potrošnikom – poiščite neodvisne informacije!

Pretekle dni je bila pozornost evropske in svetovne javnosti ponovno usmerjena v problematiko čezmerno hranjenih in debelih otrok, kar je posledica nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Po podatkih CI (Consumers International) je danes vpliv slabih prehranjevalnih navad na zdravje večji od kajenja, vpliv debelosti na svetovni bruto družbeni proizvod (BDP) pa enak stroškom vojne. Gre za globalno problematiko, saj govorimo o epidemiji debelosti, ki nima meja. Prizadene ljudi tako v razvitem kot razvijajočem se svetu, in Slovenija ni izjema.

Naraščanje telesne teže otrok v Sloveniji je zelo izrazito

Težava je tu, brez sistemskih ukrepov bo le še večja. "Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je naraščanje telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so bile vključene v mednarodno raziskavo, ki je potekala pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije," poudarja dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodaja: "Na težave s trženjem živil z nezdravim prehranskim profilom opozarjamo že 20 let. Če otroke trženje nezdravih živil doseže v šoli, če starši otrokom za zajtrk in malico ponujajo npr. mlečne rezine v prepričanju, da z njim ponujajo zdrav obrok, je nekaj hudo narobe. Zato je treba hkrati z zakonodajo učinkovito omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom, vsaj tistih, ki so namenjena otrokom. In ker je nerealno pričakovati, da bodo 'nezdrava' živila izginila s polic v trgovinah, je treba ozaveščati starše in otroke."

Ena lastovka ne prinese pomladi

V ZPS podpirajo sprejem zakona o davku na brezalkoholne pijače z vsebnostjo dodanega sladkorja in sladil, hkrati pa poudarjajo, da sam zakon ne bo dovolj, da bi zaustavili naraščanje števila čezmerno hranjenih in debelih ljudi. Poleg sprejetja predlaganega zakona je treba uvesti permanentno izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov o pomenu uživanja živil z zdravim prehranskim profilom (malo sladkorja, malo soli, malo maščobe). Zagovarjajo tudi stališče, da mora biti vsaj polovica sredstev, zbranih z davkom, namenjena za ozaveščanja, spodbujanje in subvencioniranje zdravega načina življenja, zdravih živil.

"Te vsebine morajo najti prostor že v vrtcih, slediti pa jim morajo tudi vzorci prehranjevanja v vrtcih in šolah in seveda dobri zgledi doma. Sistem ni (in ne bo) učinkovit, če niso vsi deležniki usmerjeni v isti cilj," poudarja dr. Tanja Pajk Žontar.

Aktivirati se moramo vsi – zdaj!

Na ZPS nestrpno pričakujejo sprejem Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, v pripravo katerega so se s svojimi predlogi in pripombami tudi vključili in so pripravljeni sodelovati tudi pri njegovem izvajanju. Pričakujejo, da bo Ministrstvo za zdravje čim prej pripravilo tudi zakon o obdavčitvi sladkih pijač (ali pa ne samo pijač, ampak tudi hrane z neustreznim prehranskim profilom) in akcijski program z jasno definiranimi dejavnostmi, cilji, indikatorji in finančnimi viri, ki ga bodo podpirali. Pričakujejo, da bodo vse te dejavnosti vplivale tudi na pripravo šolskih jedilnikov, da bodo skladni s smernicami zdravega prehranjevanja tudi v praksi.

Glede na to, da je postala debelost globalna težava, je čas, da se tudi proizvajalci začnejo vesti družbeno odgovorno in prenehajo enostransko tržiti živila in pijače, televizijske postaje pa prenehajo oglaševati živila z nezdravim prehranskim profilom med otroškimi programi.

Preredko se potrošniki zavedamo moči, ki jo imamo. Izbira je namreč v naših rokah.

S preudarnimi nakupi živil potrošniki najbolj jasno in odločno sporočamo ponudnikom, kakšno hrano si želimo, in s tem izkoristimo moč, da kot potrošniki vplivamo na ponudbo v prihodnosti.

Ali se potrošniki v resnici zavedamo težave?

ZPS je konec februarja 2015 med potrošniki na spletni strani www.zps.si izvedla mini anketo, kako oglasi vplivajo na njihovo izbiro. Med vprašanji je bilo tudi Ali bi se strinjali (bi jo podprli) s prepovedjo oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom med programom za otroke in mladostnike? Kar 97 % potrošnikov, izmed 1.500 vprašanih, bi podprlo prepoved oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom med programom za otroke in mladostnike. Rezultati ankete kažejo, da se potrošniki zavedajo težave in so nanjo pozorni, torej je treba še naprej ozaveščati, izobraževati, predvsem pa informacije prenesti do otrok v vrtcih, šolah ter jih naučiti kritičnega pogleda na trženje teh živil, pri katerih oglaševalci uporabljajo pravljične junake in znane osebnosti.

ZPS bo tudi sodelovala na Tednu Evrope, ki letos poteka pod sloganom Okusi EU, kjer bodo v sodelovanju s Hišo Evropske unije izvedli tudi kratko delavnico Veš, kaj ješ?. Teden Evrope se bo odvil med 4. in 9. majem 2015 v Ljubljani in pokazal, kako nas hrana lokalno in globalno povezuje.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ