Zakaj ni treba slepo slediti vsakemu zdravniškemu priporočilu

Zakaj ni treba slepo slediti vsakemu zdravniškemu priporočilu (foto: Profimedia) Profimedia
16. 12. 2015

Medicinski ukrepi lahko rešujejo življenja. Lahko pa so tudi povsem nepotrebni in tudi škodljivi. Pod drobnogled smo vzeli nekaj pogostih 'priporočil'.

En sam pogled na rentgensko sliko in zdravnik že predlaga operacijo? Tiščanje v prsih in pacient takoj dobi napotnico za pregled pri kardiologu in priporočilo o vstavitvi katetra? Antibiotiki proti kašlju?

Pacienti smo ob tem pogosto zbegani in se sprašujemo, ali je poseg oz. zdravljenje resnično potrebno. Povsem upravičeno vprašanje, na katero pa kot medicinski laiki ne znamo odgovoriti.

Vendar pa si lahko pomagamo z nekaj dejstvi in podatki, ki nam povedo, zakaj ni treba slepo slediti vsakemu zdravniškemu priporočilu.

Strokovnjaki namreč na podlagi različnih študij ocenjujejo, da je vsak tretji operativni poseg nepotreben. Nekateri prinašajo predvsem denar zdravstvenih zavarovalnic, pacient pa denimo dobi občutek, da se ga resno jemlje. Tako je zdravnik nehote nagnjen h hitremu 'ukrepanju' – v križ denimo hitreje injicira protibolečinsko sredstvo, namesto da bi pacienta napotil na fizioterapijo.

Ob vsem tem pa ne pozabite tudi na to, da se vsako leto znižujejo mejne vrednosti na primer holesterola – ne nazadnje s ciljem, da se poveča uporaba ustreznih zdravil.

Artroskopija

Za zdravljenje napredovane artroze ni dokazov o koristnosti artroskopije kolena. Študije celo dokazujejo, da imajo pacienti tudi po operaciji podobne težave kot tisti, ki je ne opravijo. Poleg tega pa vsak poseg prinaša tudi tveganja. Pri artroskopiji se lahko poškoduje hrustanec in tako je morda umeten sklep potreben še prej kot sicer.

Artroskopija je večinoma smiselna, če so poškodovane vezi in meniskus ali pa kos hrustanca blokira sklep.

Odstranitev mandljev

Ta operacija ne prinaša nobenih jasnih prednosti, zato pa prinaša predvsem določena tveganja (narkoza, nevarnost krvavenja po operaciji, bolečine). Zato si tudi zdravniki niso enotni, ali je sploh potrebna. Številni pravijo, da je bolje počakati in da pogosto zadostuje že zmanjšanje mandljev, ki prinaša manj tveganj.

V osnovi pa velja, da je poseg smiseln šele takrat, kadar za vnetji s povišano temperaturo zbolimo več kot šestkrat letno.

Zniževanje holesterola

Prej je mejna vrednost znašala 260 mg/dl, zdaj pa je nekje med 190 in 200 mg/dl. Rezultat: veliko več ljudi uživa tablete za zniževanje holesterola. Njihova koristnost se je do zdaj izkazala predvsem v luči zniževanja tveganja smrti pri ljudeh s srčnimi in žilnimi boleznimi.

Če imate lahno povišane vrednosti, posezite predvsem po hrani, bogati z balastnimi snovmi (na primer jabolka, oreščki).

Operacija medvretenčnih ploščic

Zdrs medvretenčnih ploščic? Je treba operirati, kajne? Ne! Operacija je potrebna le v enem od desetih primerov: če so ogroženi živčni končiči in hrbtenjača ali pa se pojavita inkontinenca in ohromelost.

Po operaciji je velika nevarnost razraščanje brazgotin! Dokazano je tudi, da na dolgi rok enako dobro učinkujejo zdravila, gibanje, fizioterapija in vaje sproščanja.

Operacija maternice v primeru miomov

Odstranitev maternice je pogosto neizogibna v primeru rakavega obolenja. Radikalnemu koraku pa se je mogoče odreči, če ima pacientka miome, ki se jih da pozdraviti tudi enostavneje. Dovoljene so posebne injekcije za ženske v menopavzi in za to namenjena zdravila. Poleg tega se jih lahko odpravi radiološko.

Srčni kateter

Kateter pri simptomih srčnega infarkta jasno pokaže na določeno težavo. Če pa ima nekdo 'le' bolečine v prsih, ta draga in tvegana metoda ni tako zelo potrebna. Prej se svetujeta poglobljen pogovor z zdravnikom in obremenitveni EKG.

Antibiotiki pri okužbah

Vnetja dihalnih poti skoraj vedno povzročajo virusi, zato antibiotiki ne pomagajo. Kljub temu pogosto slišimo, da je nekdo tako zbolel, da mora jemati antibiotike. Tega ne počnite! Če zdravnik sumi, da gre za bakterijsko infekcijo, mora to potrditi z brisom.

Cepljenje proti gripi – da ali ne?

Cepljenje proti gripi se priporoča ljudem, starejšim od 60 let, kroničnim bolnikom, ljudem z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnicam in vsem, ki delajo v poklicih, pri katerih imajo veliko stika z drugimi ljudmi.

Cepljenje sicer ne zagotavlja, da 100-odstotno ne boste zboleli za gripo, vendar pa v primeru okužbe oslabi simptome.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri