Normalno je, da starše skrbi za otroke, vendar bomo tokrat pogledali, kaj se zgodi, če je skrb pretirana.
Ko gre za vzgojo, običajno vsak starš naredi tisto, kar misli, da je za njegovega otroka najbolje. Pa vendar, preberite ta primer in poglejte, ali se včasih najdete v njem: Na igrišču se igrajo otroci. Nekateri se spuščajo po toboganu, drugi plezajo po igralih, tretji skačejo in se igrajo v peskovniku ... Ob igrišču stoji deklica s svojo mamo, ki izgleda malce prestrašena. Mati se boji, da bi padla na igralih, ali da bi jo kdo porinil, da se bo umazala v peskovniku ... Zato se ne igra.
- Preverite tudi: ZATO bi morali na morje tudi pozimi (in v drugih letnih časih)
Kdo se v opisani situaciji zabava in kako se mora otrok počutiti, ko gleda ostale, ki se zabavajo? Kakšno sporočilo deklici pošilja mama?
Kdaj so starši pretirano skrbni?
No, to mejo boste morali določiti sami, lahko pa vam pomaga nekaj znakov, ki kažejo, da ste včasih malce pretirano skrbni. In če se najdete samo v kakšni od naštetih situacij, z vašo vzgojo ni nič narobe. Vsakdo pač poskuša zaščititi otroka in včasih gremo pri tem predaleč, drugič pa to pride prav, ko preprečimo nevarno situacijo.
Ali počnete kaj od naslednjega?
- Stalno razmišljate o najhujših možnih stvareh, ki se lahko zgodijo vašemu otroku.
- Otroku preprečite igranje na igralih ali z drugimi otroki, ker je prenevarno.
- Na sprehodu otroku ne dovolite, da raziskuje gozd ali travnik, da se ne poškoduje.
- Odlašate z učenjem aktivnosti kot je vožnja s kolesom in plavanje, ker se bojite nevarnih situacij.
- Otrok skoraj nikoli ne pade in ne izkusi takšnih izkušenj na svoji koži, ker vse že v naprej preprečite.
Čeprav se vam ne zdi mogoče, nekateri otroci takšnih staršev, ki jih pretirano skrbi zanje, ne znajo voziti kolesa in izvajati aktivnosti, ki jih ostali otroci znajo. Nikoli na primer niso igrali ekipnih ali posamičnih športov, preizkusili česa adrenalinskega in imajo veliko manj izkušenj kot sovrstniki. Tudi otrok se samemu sebi ne zdi dovolj sposoben, saj so ga starši vedno ustavili, preden bi karkoli poksusil.
Kasneje med odraščanjem je lahko otrok zmerjan za nesposobnega, ker nima določenih veščin. To močno vpliva na njegovo samozavest in samopodobo, saj se bo tudi samemu sebi zdel neprimeren za veliko opravil in kasneje služb. Takšni starši do svojega otroka niti nimajo realnih pričakovanj. Vedno mu postavijo najlažje izzive, da se otrok ne bi znašel v neprijetni situaciji.
Kaj se zgodi z otrokom, ko odraste?
Pretirano zaščiten otrok odraste v posameznika, ki nima zaupanja ne v ljudi ne v stvari, je negotov, ne socializira se veliko, svet vidi kot izjemno nevarno okolje za življenje.
Ni razvajen, pač pa tih, miren in negotov, kar je ravno obratno od razvajenih otrok. Slednji so glasni, imajo jasne zahteve, trmarijo ...
Kje je torej meja? Otrokom moramo še vedno dati brezskrbno otroštvo, a ne vzemimo jim svobode. Naj se učijo iz svojih napak in spoznajo okolje, v katerem živijo. To jih bo pripravilo na slabe izkušnje, ki jih bodo doživeli kasneje, in to ne pomeni, da ste slabi starši.
Vir: Zadovoljna.rs
Ste že poslušali aktivni podkast z Nino Strojnik? 🎧
Diplomirana kineziologinja Nina Strojnik danes deluje predvsem kot osebna trenerka. Posameznike po vsem svetu navdušuje s posebnimi programi, ki temeljijo na pridobivanju moči in gibljivosti preko vaj z lastno težo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
