Tudi zdravo prehranjevanje gre lahko čez mejo. Pomembno je, da znamo uravnovesiti zdravo in tisti procent nezdravega, ki se mu ne želimo odpovedati. Zato imamo za vas kar težek izziv: 

Sedaj pa k zgodbi, ki nam bo povedala, kako pomembno je ravnovesje, in da ni nič narobe, če si tu in tam privoščimo kaj nezdravega. 

"Danes so gobe moja najljubša jed. Že v otroštvu sem se začela zavedati, kako pomembno je, da jemo zdravo in z leti postala vedno bolj obsedena z zdravim načinom prehranjevanja. Zavrnila sem celo ocvrt krompirček, ki smo si ga privoščili s prijatelji, čeprav sem se res težko uprla. Ljudje so me hvalili, da jem zdravo, a niso vedeli, kako zelo se morem upirati. V najstniških letih sem postala vegetarijanka, predvsem zaradi etičnih prepričanj in joge, s katero sem se pričela ukvarjati. Po letu dni sem bila že veganka.

Vesela sem bila, da sem končno našla pravi način prehranjevanja. Brez težav sem debatirala o etičnih pogledih na hrano in sama pri sebi vedela, da imam vedno prav. 

Pravzaprav se z mano ni bilo ravno prijetno družiti. 

Z veganstvom sem vztrajala tudi, ko sem ugotovila, da mi primanjkuje železa. Mejo so zagotovo znižali zaradi mesnih in mlečnih lobijev. To morda drži, vendar ne takrat, ko pride do pomanjkanja železa. Po treh letih veganstva sem na neki pogostitvi ponesreči pojedla omako z rakcem. Doživela sem panični napad in se še dolgo obremenjevala z etičnimi načeli in s tem, kaj se bo zgodilo z mojo prebavo. 

Nič ni pomagala ideja o čistem prehranjevanju, ki sem jo dobila pri jogi, niti to, da sem takrat doštudirala filozofijo. Šele ko sem pričela iskati zdravilo za (po takratnem prepričanju) nepovezano težavo, anksioznost, sem odkrila, da je nekaj narobe z mojim odnosom do hrane. 

Še vedno sem ostala veganka, vendar se je po zdravljenju anksioznosti zame odprl nov svet. Prej ga zaradi strogega nadziranja hrane in obsojanja sebe nisem morala videti, kaj šele živeti. Hrana (še vedno veganska) je postala nekaj dobrega, zabavnega, nekaj za razvajanje brbončic. Kasneje sem se pred potovanjem po Evropi odločila, da malce zrahljam meje in poskusim lokalno hrano, ki mi bo ponujena. 

Kmalu po tem sem prvič slišala za besedo ortoreksija. 

Če ne bi iskala zdravila za anksioznost, ne bi nikoli stopila iz svoje obsesije in spoznala, da imam težavo. Tako meni kot drugim se je zdelo, da pač jem zelo zelo zdravo. Tako lahko zdravo prehranjevanje skrije nezdrav vzorec. Ortoreksije (zaenkrat) še ne moremo diagnosticirati, vendar je v medicini pritegnila pozornost. Občutijo jo večinoma perfekcionisti, anksiozni ljudje in tisti, ki si želijo jesti zelo zdravo. 

Ko so leta minevala, sem svoje meje prehranjevanja kar precej razpustila. Ko se moje telo ni strinjalo samo z rastlinsko hrano, sem pričela uživati meso. Sedaj, 8 let kasneje, se počutim odlično."

Povzeto po healthline

Preverite tudi 7 načinov, kako nekomu pokazati, da ga imamo radi ali pa 20 nenavadnih stvari, ki so za osebe s socialno anksioznostjo povsem normalne

Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem