Na Japonskem število ljudi, ki dočakajo 100 let, vztrajno narašča in je prvič preseglo 100.000. Skrivnost njihove dolgoživosti se ne skriva v čudežnih tabletkah, temveč v preprostih navadah, ki so del vsakdanjega življenja.
Število stoletnikov na Japonskem je prvič preseglo 100.000. Gre za nov rekord v državi, ki že desetletja velja za eno tistih z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo na svetu. Število Japoncev, ki so dočakali vsaj 100 let, narašča že 56. leto zapored.
Med stoletniki močno prevladujejo ženske, ki predstavljajo kar 88 odstotkov vseh stoletnikov oziroma 94.298 ljudi.
Kaj Japoncem omogoča tako dolgo življenje? Enostavnega odgovora ni. Strokovnjaki dolgoživost povezujejo s številnimi majhnimi odločitvami in navadami, ki so del njihovega vsakdana, pomembno vlogo pa imajo tudi javnozdravstveni ukrepi, ki prebivalce spodbujajo k bolj zdravemu načinu življenja.
Zmerni in hranljivi obroki
Tradicionalna japonska prehrana temelji na zmernih porcijah in praviloma ne vsebuje velikih količin sladkorja. Na jedilniku so pogosto ribe in drugi morski sadeži, riž, soja in alge, pomembno mesto pa imajo tudi fermentirana živila, kot sta miso in vložena zelenjava.
Obsežna raziskava, objavljena v publikaciji BMJ, je pokazala, da je bilo upoštevanje japonskih prehranskih smernic povezano z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt, še posebej zaradi bolezni srca in ožilja.
Vendar ni pomembno le, kaj se znajde na krožniku.
Gibanje je del vsakdanjega življenja
Za Japonce telesna dejavnost pogosto ni nekaj, za kar bi si morali posebej rezervirati uro v dnevu. Gibanje je preprosto del njihovega vsakdana.
Pot v službo, trgovino ali do železniške postaje pogosto vključuje hojo, zato se koraki čez dan hitro naberejo. Tudi starejši ljudje ostajajo dejavni z opravljanjem povsem običajnih opravil. Skrbijo za vrt, pospravljajo, hodijo in se raztezajo.
Takšno redno gibanje nizke do zmerne intenzivnosti se morda ne zdi kot prava vadba, vendar lahko skozi leta pomembno prispeva k ohranjanju mišične mase, gibljivosti in nenazadnje tudi samostojnosti v starosti.
Za več gibanja vam torej ni treba nujno obiskovati telovadnice. Pomembno je tudi, koliko se gibate med povsem običajnimi vsakodnevnimi opravili.
Imajo razlog, da zjutraj vstanejo
Ko govorimo o japonski dolgoživosti, pogosto naletimo na besedo ikigai. Gre za japonski pojem, ki ga najpogosteje opisujemo kot občutek smisla oziroma razlog, zaradi katerega zjutraj vstanete. Seveda ga ne gre razumeti kot čudežno formulo, ki vam bo zagotovila dolgo življenje. Raziskave pa kažejo, da ima lahko občutek smisla pomembno vlogo pri kakovosti življenja v starosti.
Raziskava, objavljena v reviji The Lancet, je pokazala povezavo med občutkom smisla ter boljšim funkcioniranjem v starejših letih, večjo družbeno vključenostjo in manj simptomi depresije.
Pomembni so tudi odnosi z drugimi. Druženje s sosedi, sodelovanje pri dejavnostih v lokalni skupnosti, prostovoljstvo in druge aktivnosti starejšim omogočajo, da ostanejo dejavni, povezani z drugimi in vključeni v družbo tudi po upokojitvi.
Velik poudarek namenjajo preventivi
Pomemben del zgodbe o japonski dolgoživosti sta tudi zdravstveni sistem in več desetletij javnozdravstvenih politik, usmerjenih v preprečevanje kroničnih bolezni.
Zmanjševanje uživanja soli, ukrepi za omejevanje kajenja, preventivni zdravstveni pregledi in svetovanje o zdravih življenjskih navadah so del širšega pristopa, katerega cilj je zmanjševanje tveganja za bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka.
Čudežne formule za dolgo življenje ni
Če nas japonski stoletniki česa učijo, je to predvsem dejstvo, da za dolgo in zdravo življenje ni ene same čudežne rešitve. Prav tako ga ne more zagotoviti ena tableta, prehransko dopolnilo ali posebna dieta.
Veliko lahko pomenijo prav majhne stvari, ki jih počnete vsak dan: kaj jeste, koliko se gibate, kako tesne odnose imate z drugimi in ali imate dejavnosti, ki vašemu življenju dajejo smisel.
Japonci tako ne ponujajo enega recepta za dolgoživost, temveč kažejo na moč številnih majhnih odločitev, ki se skozi leta seštevajo.
Vir: jutarnji.hr
