"Kako sem se iz nočne ptice prelevila v jutranjo ptico: Prej sem hodila spat okrog sedme zjutraj, sedaj takrat vstanem" (osebna zgodba)

"Kako sem se iz nočne ptice prelevila v jutranjo ptico: Prej sem hodila spat okrog sedme zjutraj, sedaj takrat vstanem" (osebna zgodba) (foto: Profimedia) Profimedia
25. 10. 2022

Če se tudi sami borite s spalnim ritmom, vam zgodba mogoče pomaga. 

"Svoj spalni ritem sem pričela uničevati, ko sem imela 18 let. Sprejela sem službo v diskoteki, ki se je končevala ob 4:00 in ostala še na kakšni službeni pijači do sedmih zjutraj. Pred vsem tem sem se v posteljo spravila nekje do enajste zvečer. 

Tudi na proste dni sem plesala v kakšnem klubu, če sva bili s sostanovalko obe doma, pa sva gledali filme do jutra. A bolj ko sem odraščala, bolj jasno je bilo, da se mora moj urnik spremeniti. Ko sem skoraj ogrozila svoj študij, ker nisem morala zaspati pred tretjo ponoči, sem se odločila, da temu naredim konec. 

Kako mi je uspelo? Se je morda zgodil čudež? Pravzaprav ne. 

Najprej sem se lotila kofeina.

Spila sem veliko kave čez dan, da bi dosegla zbranost, a zgodilo se je le, da je bilo telo z njo prepojeno, v umu pa je vladal kaos. 

Kupila sem nekaj izdelkov, ki naj bi mi pomagali zaspati.

Seveda niso delovali, pravzaprav sem pričakovala, da bodo moj spanec uredili kar čez noč (dobesedno). 

Prijatelji so mi priporočili mrzle prhe.

Name niso delovale prav nič blagodejno, lahko le predvidevam, da so moji prijatelji malce čudni. Imela sem še večjo željo, da se skrijem nazaj v posteljo med odeje.

Preizkusila sem kar nekaj stvari in upala, da bom preprosto postala jutranja ptica in vzljubila jutra, pa se to ni zgodilo. Zato sem se, hotela ali ne, prepustila tej nadležni rutini. Če sem se navadila dela ponoči, se bom tudi dela podnevi. 

Ni bilo lahko. Nekoč sem imela trdno voljo v velikosti čajne žlice, zato tudi nisem morala nehati kaditi. A odločila sem se, da mi bo z večerno rutino končno uspelo vstati polna energije. Nekoč pač. 

Dovolila sem si delati napake.

To je bil prelomni trenutek, saj sem končno spoznala, da mi takoj pač ne bo uspelo in da bo šlo v procesu marsikaj narobe. Prilagodila sem tudi svoja jutra. Nič več brskanja po telefonu, takoj ko vstanem. Namesto tega sem segrela vodo za kavo ali čaj in se medtem odpravila na hitro prho.

Potem mi je postalo všeč, da imam zjutraj pred službo nekaj časa samo zase. Da ne rabim odhiteti čez vrata in na poti pobrati vse, kar bi mogoče rabila čez dan. 

Tudi zvečer sem veliko prej ukinila čas pred ekrani in nehala brskati po telefonu tik pred spanjem. Ob enajstih sem se odpravila v posteljo in ležala tam, moj alarm pa je bil nastavljen na sedmo zjutraj. Ta doslednost mi je pomagala, saj sčasoma (počasi) končno zavrti spalni ritem. Ne v trenutku in ne kar za več ur, ampak postopoma si zaspan vedno prej.

Končno sem prišla do tega, da sem postala zaspana takrat, ko sem si zadala čas za spanje. Dobila sem dragocenih 8 ur spanja, ki sem jih potrebovala. Zjutraj ni bilo tako težko vstati in končno sem postala jutranja ptica."

Vir: Metro.co.uk