Ali je prepih res lahko škodljiv?
Razprava o znanstveni razlagi prepiha se je znova razvnela na družbenih omrežjih, kjer so uporabniki iskali odgovor na vprašanje, ali nas lahko prepih resnično 'zlomi' ali pa gre zgolj za mit.
Medtem ko nekateri trdijo, da je prepih kriv za otrdel vrat, bolečine v mišicah in prehlade, drugi menijo, da gre le za običajno gibanje zraka, ki mu po krivici pripisujemo slab sloves.
Resnica je nekje vmes. Prepih ni skrivnostna sila, ki bi 'povzročala bolezni', vendar ima način, kako se telo odziva na nenadno in dolgotrajno kroženje zraka, povsem logično razlago.
Kaj pravzaprav je prepih?
Prepih ni nič drugega kot gibanje zraka, ki nastane zaradi razlike v temperaturi ali zračnem tlaku med dvema prostoroma, zato zrak potuje skozi odprta vrata ali okna.
Težava ni v samem zraku, temveč v tem, da njegovo gibanje pospeši izgubo toplote s površine telesa. Ko zrak miruje, se okoli kože oblikuje tanek sloj ogretega zraka, ki deluje kot naravna izolacija. Ko začne zrak krožiti, se ta sloj odstrani in telo hitreje izgublja toploto. Zato imamo občutek, da je temperatura nižja, kot je v resnici. Gre za enak pojav, zaradi katerega se hladen veter pozimi zdi veliko bolj neprijeten kot enaka temperatura brez vetra.
Ena najpogostejših posledic izpostavljenosti hladnemu zraku je občutek napetosti in bolečin v mišicah, zlasti če je določen del telesa dlje časa neposredno izpostavljen zračnemu toku.
Ko se določen del telesa ohladi, se lahko mišice refleksno napnejo, da bi ohranile toploto. Če takšno stanje traja dlje časa, se lahko pojavijo neprijetna otrdelost, bolečina pri gibanju ali mišični krči. Zato se mnogi po noči, prespani ob odprtem oknu, zjutraj zbudijo z občutkom, da ne morejo premakniti vratu.
Pomembno pa je poudariti, da prepih sam po sebi ne povzroča okužb. Prehlad povzročajo virusi, ne hladen zrak. Mraz in kroženje zraka lahko vplivata na sluznico nosu in žrela ter pripomoreta k temu, da se simptomi že obstoječe okužbe izrazijo bolj očitno.
Zakaj nekateri ljudje reagirajo močneje?
Vsi niso enako občutljivi na hladen zrak. Pri nekaterih se mišice na spremembo temperature odzovejo hitreje, zlasti če so že napete, utrujene ali pod stresom.
Pomemben je tudi način izpostavljenosti. Kratkotrajno prezračevanje prostora običajno ne predstavlja težave, medtem ko lahko večurno sedenje neposredno pod klimatsko napravo ali ob odprtem oknu povzroči neprijetno ohladitev določenega dela telesa. Zato ni enako, če za nekaj minut odprete okno, ali pa celo noč spite, medtem ko hladen zrak neposredno piha v vrat in ramena.
Najboljša rešitev ni, da ob besedi 'prepih' takoj zapremo vsa okna, temveč da prostore prezračujemo premišljeno in se izogibamo temu, da bi hladen zrak več ur neposredno pihal v telo.
Vir: Mondo
