Berete več knjig, povečujete vnos vlaknin, izboljšujete spanec ali se trudite spremeniti svoj videz? Na družbenih omrežjih se širi trend, ki spodbuja nenehno optimizacijo različnih področij življenja. Čeprav je želja po napredku lahko pozitivna, strokovnjaki opozarjajo, da lahko hitro prestopimo mejo.
Družbena omrežja vedno znova postrežejo z novimi trendi, v zadnjem času pa postaja vse bolj priljubljen tako imenovani "maxxing". Izraz označuje prizadevanje, da bi določeno področje svojega življenja čimbolj izboljšali oziroma optimizirali.
Na prvi pogled se zdi vse skupaj nedolžno, težava pa se lahko pojavi takrat, ko želja po izboljšanju preraste v nenehno lovljenje popolnosti.
Ni več dovolj, da nekaj počnemo. Vse moramo početi "maksimalno"
Trend sovpada z velikim razcvetom industrije dobrega počutja. Po ocenah organizacije Global Wellness Institute bi lahko svetovni trg wellnessa do leta 2030 dosegel skoraj 10 bilijonov dolarjev.
V ozadju maxxinga pa se skriva nekoliko drugačno sporočilo: ni več dovolj, da neko dejavnost preprosto izvajamo, iz nje naj bi poskušali iztisniti čim več in tako postati bolj zdravi, privlačnejši, pametnejši ali kako drugače boljši.
Prav to početje skrbi nekatere strokovnjake za duševno zdravje.
Če karkoli počnemo do skrajnosti, to pogosto škoduje drugim področjem našega življenja, opozarja psihoterapevtka Billie Dunlevy.
Kdaj želja po napredku postane problem?
Želja po izboljšanju zdravja ali življenjskih navad sama po sebi ni škodljiva, ključno pa je, kako se svojih ciljev lotimo. V ozadju maxxing trendov je pogosto prisoten perfekcionistični ideal, ki ni nujno realističen in lahko celo zavaja.
Še posebej problematičen je lahko looksmaxxing, pri katerem posamezniki iščejo načine, kako bi spremenili obrazne poteze in telo ter se tako približali trenutnim lepotnim idealom. Dunvlevy opozarja, da lahko pretirano ukvarjanje s spreminjanjem videza prispeva k težavam s telesno samopodobo, nekatere skrajnejše metode pa lahko predstavljajo tudi tveganje za telesno zdravje.
Težave pa se ne pojavljajo samo pri trendih, povezanih z videzom. Tudi sicer koristna dejavnost lahko izgubi svoj pozitivni učinek, če postanemo pretirano obsedeni z rezultati.
Pretirano vztrajanje pri zastavljenih ciljih lahko namreč sproži občutke sramu, tesnobe in neuspeha, kot tudi zanemarjanje drugih pomembnih področij življenja, denimo odnosi z bližnjimi.
Pojavi se še ena past: doseženi cilj nam nikoli ni dovolj.
Dunlevy opaža, da nekateri posamezniki po doseženem cilju ne občutijo posebnega zadovoljstva. Namesto, da bi se ustavili in bili ponosni na svoj napredek, si nemudoma zastavijo naslednji cilj, nate še enega in tako naprej.
Preden si zastavite cilj, se vprašajte to
Ni treba, da se odrečemo želji po napredku. Pomembneje je, da si postavljamo cilje, ki so prilagojeni našemu življenju in ne temu, kar vidimo na družbenih omrežjih.
Pomembno je, da je vnaprej vprašamo: "Kakšen cilj si želim zastaviti?" in "Kaj je realističen cilj zame?". Če vam vsakodnevne obveznosti ne omogočajo doseganje zastavljenega cilja, je povsem smiselno, da si zastavite drugačen, dosegljivejši cilj.
Najbolj zdrav pristop k osebnemu napredku ni v tem, da vedno naredimo največ, temveč da najdemo ravnovesje, ki ga lahko dolgoročno vzdržujemo. Napredek ni nujno popoln, včasih je dovolj že to, da naredimo nekaj dobrega zase.
Vir: cnbc.com
