Dolina smrti (Death Valley) v puščavi Mojave spada med najbolj vroče predele na zemlji – v poletnih mesecih termometri namerijo tudi več kot 55 stopinj Celzija!
Rekordno visoko temperaturo zraka so izmerili 10. julija leta 1913, ko se je živo srebro povzpelo na 56,6 stopinj Celzija. No, od takrat se ni kaj dosti spremenilo – v začetku julija se je številka spet nevarno približala rekordu, v soboto oz. v nedeljo (10. in 11. julij) pa naj bi se živo srebro povzpelo celo na 57 stopinj Celzija!
Vendar si verjetno težko predstavljate, kako vroče je to v resnici?
Tako so svojo izkušnjo opisali obiskovalci Doline smrti in tisti, ki tam živijo …
Ko se temperatura povzpne tako visoko, je kot sunek vročine, ko med peko odprete vrata pečice – le da se nikoli ne konča.
Ali kot da bi stal pred sušilcem za lase – ki ga ne moreš ugasniti.
Cevi se tako segrejejo, da je nemogoče priti do hladne vode, volani avtomobila pa so tako vroči, da se jih je nemogoče dotakniti.
Ko so obiskovalci želeli obeležiti ta trenutek pred velikim termometrom v Nacionalnem parku, so se telefoni tako hitro segreli, da jih je bilo nemogoče držati, nato pa so ugasnili.
Tudi občasni sunki zraka ne pomagajo, pravijo, saj le vrtinčijo žareče vroč zrak.
Profimedia
»Če zunaj preživiš več kot 15 minut, to lahko začutiš,« je povedal Patrick Taylor, ki že osmo leto živi in dela v parku v Dolini smrti. »Tvoj srčni utrip se močno poviša. Včasih je tako vroče, da ne čutiš, da se znojiš.«
»Najbolj vroč dan v zgodovini človeštva,« je za Washington Post navdušen povedal 71-letni Steve Forsell iz Santa Barbare, ki že leta spremlja napovedi, v upanju, da bo ujel ta (rekordni) trenutek. Njegova žena Mary pa je na asfaltu parkirišča celo ubila jajce, da bi ugotovila, ali se bo scvrlo. No, redarji so jo prosili naj jajce pospravi, ravno, ko je beljak začel postajali bel.
Po besedah Brandi Stewrt, rezidentke, je večina dni v juliju in avgustu, kot da stopiš v pečico. »Precej opresivno je,« pravi. »Ko greš ven, v trenutku začutiš na koži. Suho je in ne čutiš, da se znojiš, saj znoj tako hitro izhlapi.«
»Dolino smrti sem v poletnih mesecih obiskal trikrat in bila zunaj, ko so se temperature povzpele na 49 stopinj Celzija. Kot meteorolog, ki je doživel kar nekaj neviht in severovzhodnikov, je biti zunaj pri 49 stopinjah Celzija ena izmed mojih najbolj nepozabnih vremenskih izkušenj,« je povedal Brian Lada, meteorolog, in dodal, da je bilo kot da bi stal pod velikanskim sušilcem za lase. »Ne samo da je bilo zelo vroče, bilo je tudi vetrovno. In v zraku je bilo tudi malo kislega okusa.«
»Vročina je vroča,« pravi Mateo Piza iz Denverja (Kolorado). »Dobro je približno 10 sekund.«
»Težko rečete kaj več kot ajs!« —Derrick Anderson, Sacramento, Kalifornija
»To je izjemno vroče. Prav strašljivo je, kako vroče je. Potovanje smo načrtovali oktobra lani in rezervirali. Čeprav smo vedeli, da bo toplo, ker je poletje, nismo pričakovali takšne vročine.« —Linda Utz, Titusville, Florida
»Če tega nisi vajen, je lahko nekoliko peklenska situaicja.« —Derrick Anderson
»To je ekstremno vroč kraj za nas, za življenje in delo, prav tako za obiskovalce,« pove Abby Wines, tiskovna predstavnica Nacionalnega parka. Vendar, ko se oseba aklimatizira, se telo lažje spopada z ekstremno vročino. »V protokolih naših zaposlenih imamo številke, ki narekujejo, kakšno mora biti razmerje med delom in počitkom – koliko časa delaš zunaj na vročini in koliko časa moraš počivati –, če si bil več kot štiri dni na počitnicah zunaj Doline smrti.«
»Do določne temperature je v redu, do mogoče 49 stopinj Celzija. Ko gre nad to številko, postane zares težko,« je za Reuters povedala Willo Alford, ki v Dolini smrti živi večino svojega življenja.
No, kljub tej žgoči vročini, 300 do 400 prebivlacem Doline smrti uspe delati zunaj, se družiti in celo telovaditi. Ja, zunaj.
Profimedia
Družina Taylor pravi, da je bilo prvo poletje v Dolini smrti precej težko. Ko telo ni navajeno tako visokih temperatur, je lahko hitro preveč. To povzroči močno znojenje in izčpranost ali še slabše – vročinski udar. Toda večinoma se telo v nekaj tednih prilagodi.
Taylorjevim je vzelo približno leto dni, da so se popolnoma prilagodili.
»Ne vem, ali kdo dejansko uživa, ko je zunaj 50 stopinj, vendar ni več tako zastrašujoče,« pravi Patrick.
Čeprav lahko poleti tudi najbolj preproste aktivnosti postanejo nevarne.
Zato družina Taylor hiše nikoli ne zapusti brez satelitskega telefona. Za primer, če se izgubi omrežje. Stewart gre v trgovino vedno v družbi fanta in z veliko zalogo vode. Prav tako neprestano preverja avto, da bi se izognila morebitnim težavam na cesti. »Moj največji strah je predrta guma ali okvara avtomobila,« je povedala za Business Insider.
Preverite še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
