"Prosim, nehajte mi dajati komplimente, ker sem shujšala!" (osebna zgodba)

"Prosim, nehajte mi dajati komplimente, ker sem shujšala!" (osebna zgodba) (foto: Profimedia) Profimedia
28. 9. 2021

"Pred kratkim sem izgubila zelo veliko odvečne teže in odziv prijateljev ter družine je bil izredno pozitiven. Dejali so, da izgledam odlično in me spraševali, kako sem se spravila v takšno formo. No, takšen je razlog."

"Bila sem bolna. Zelo zelo bolna. Drži, da lahko sedaj spet oblečem oblačila iz srednje šole, a to ni razlog za slavje. Tudi če grem v sramotne podrobnosti moje bitke s kronično boleznijo (sindrom razdražljivega črevesja) in naštevam, česa vsega po novem ne smem več jesti, so ljudje še vedno osredotočeni samo na mojo težo. 

Veliko ljudi mi je reklo: Želim si, da bi se mi zgodilo nekaj takšnega kot tebi, da bi bil primoran ostati fit

Ko sem te besede slišala prvič, sem mislila, da se je oseba pač narobe izrazila, ali da ima velike notranje bitke s podobo svojega telesa. Ko mi je nekaj podobnega nekdo rekel že drugič, sem izgubila malo zaupanja v človeštvo. 

NISEM fit. NISEM jaz, kot sem bila včasih. Ne telovadim več tako, kot sem lahko včasih. Pijem sokove, samo zato da dobim nekaj kalorij. Ne delam načrtov s prijatelji, ker jih bom verjetno odpovedala. Če pa bom že prišla, ne bom spila niti požirka alkohola in se hrane ne bom niti pritaknila. 

Kljub vsemu temu je očitno pomembna le številka na tehtnici. 

Profimedia

Celo ljudje, ki premorejo dovolj empatije in se zavedajo, da hitro zmanjšanje teže zaradi bolezni ni nekaj, kar bi si želela, še vedno hvalijo moj videz. Nisem prepričana, kako naj se na to odzovem, čeprav vem, da mislijo dobro.

Če sem iskrena, sem izgubila še 2 kg več od svoje idealne teže, ki sem jo imela od nekdaj v mislih. Ko sem bila nazadnje takšna, sem vsak dan tekla in bila v najboljši formi v svojem življenju. V svojih 30. letih sem se od te številke oddaljevala, potem sem zbolela in spet počasi prišla na takšno težo. Ljudje so to opazili in takoj začeli s komplimenti. Ja, priznam, res je čudno. 

V resnici je še huje, saj moji hčeri slišita vse pozitivne komentarje in hkrati poznata ozadje zgodbe. 

Vse družinske večerje, pri katerih mama ne spravi vase niti grižljaja, vse ure v kopalnici ali v postelji, spodleteli poskusi v kuhinji, ko sem ugotavljala, kaj moj želodec prenese. 

In še vse, česar nista videli: višji računi iz trgovine, ker potrebujem drugačna živila, neskončno raziskovanje vseh možnih bolezni po spletu, ko nisem vedela, kaj mi je in sem čakala na diagnozo, prenehanje tehtanja, ker me je to spravljalo v depresijo. 

Na tej točki bi takoj zamenjala mesto z nekom, ki ima celulit in lahko poje vse, in to brez strahu. Prehranjevanje je zame postala ruska ruleta, na kateri pogosto izgubim. 

Ko me ljudje pogledajo, vidijo debeluško, ki je shujšala. Ne vidijo pa modric od tisočih krvnih preiskav, vseh ur pri zdravniku in strahu, da morda nimam razdražljivega črevesja, ampak kaj mnogo hujšega. Sama sem odrasla, pa me odziv ljudi bega, kako more biti šele mojima hčerama? Bojim se, da se učita, da je biti suh bolje, kot biti zdrav. 

Obstaja veliko groznih razlogov, zaradi katerih ljudje shujšajo in niso razlog za proslavljanje. Če nekdo z vami ni delil predanosti do nove športne aktivnosti in sprememb v prehrani, ne komentirajte njegovega videza. Še bolje je, če se držite pravila, da ne komentirate telesa nekoga drugega, če ne poznate ozadja. 

In če nekomu uspe shujšati, ker se je za to trudil, usmerite komplimente v njegovo predanost in boljše zdravje, ne v številko na tehtnici."
Kathryn Hively